Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v januarju 2025

Na odprti razpravi Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov (OZN), ki se je odvila po dogovoru o premirju med Izraelom in Hamasom, je sodelovala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V svojem govoru je pozvala sprte strani na Bližnjem vzhodu, da spoštujejo dogovore in poudarila, da mora vsak, ki sedi v varnostnem svetu prevzeti del odgovornosti in ponuditi podporo pri obvladovanju sprememb na Bližnjem vzhodu.

Takoj v začetku leta, na prvem zasedanju, je Varnostni svet OZN razpravljal o katastrofalnih razmerah v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Slovenija je zgrožena nad ugotovitvami Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, ki navaja več primerov napadov na bolnišnice, ki se začnejo z izraelskimi letalskimi napadi, sledijo jim napadi kopenske vojske, pridržanje pacientov in onemogočanje delovanja bolnišnic. 

V januarju je Varnostni svet OZN razpravljal tudi o položaju otrok v Gazi, ki so vse od začetka vojne žrtve nenehnega bombardiranja, pomanjkanja in duševnega trpljenja. Slovenija je izrazila zadovoljstvo ob dogovoru o premirju v Gazi in pozvala vse strani k spoštovanju zavez. Slovenija že vrsto let zagotavlja zdravstveno rehabilitacijo in psihosocialno pomoč, ki ju je doslej prejelo več kot 200 otrok iz Gaze. Nazadnje je bila oktobra lani iz Egipta evakuirana skupina 10 otrok.

Članice Varnostnega sveta OZN so konec meseca razpravljale tudi o Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA), ki ji grozi prepoved delovanja zaradi zakonodaje, ki jo je sprejel izraelski parlament. Slovenija poudarja, da je UNRWA osrednji steber humanitarne pomoči v Gazi in je ključnega pomena za podporo sporazumu o prekinitvi ognja.

Na sestanku o sodelovanju med Ligo arabskih držav in OZN, ki poteka vsake dve leti, so bile izpostavljene krizne situacije v arabskem svetu, v ospredju sta bili situaciji v Gazi in Sirija, razprava pa je tekla tudi o stanju na Zahodnem bregu, v Sudanu, Libanonu, Jemnu, Libiji in Somaliji.

Dvakrat v januarju je Varnostni svet OZN obravnaval razmere v Siriji, kjer se je pokazala enotnost članic Varnostni svet OZN pri podpori Združenim narodom in posebnemu odposlancu Pedersenu pri njihovi vlogi v Siriji.

V neformalni razpravi o ukrajinskih vojnih ujetnikih je Slovenija obsodila ruske kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter prava človekovih pravic. Opozorila je na zaskrbljujoče ugotovitve Preiskovalne komisije in Urada visokega predstavnika OZN za človekove pravice, ki govorijo o razširjenih in sistematičnih zlorabah, mučenju ter spolnem nasilju nad ukrajinskimi ujetniki, kar predstavlja zločin proti človečnosti.

Na sestanku o aktualnih razmerah v Ukrajini je Slovenija, ki je skupaj z ZDA zahtevala sestanek, poudarila nujnost iskanja poti do trajnega in pravičnega miru, ob spoštovanju načel Ustanovne listine ter suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti. Obžalovala je, da se razmere še naprej slabšajo, poudarila pomen zagotavljanja odgovornosti za storjena grozodejstva in pozvala k izvajanju začasnih ukrepov Meddržavnega sodišča.

Varnostni svet OZN je opravil konzultacije o Cipru z vodjo misije UNFICYP (angleško United Nations Peacekeeping Force in Cyprus). V razpravi se je odražal skupni imenovalec podpore političnemu procesu za rešitev ciprskega vprašanja in podpori misiji UNFICYP. Zadnji dan januarja je bila sprejeta resolucija o enoletnem podaljšanju mandata misije.

Varnostni svet OZN je nadaljeval z obravnavo vojne v Sudanu ter tudi na predlog Slovenije sklical sestanek o visoki stopnji prehranske negotovosti v Sudanu. Polovica prebivalstva (po IPC poročilu), 24,6 milijona ljudi, se sooča s hudim pomanjkanjem hrane. Slovenija je letos skupaj z Gvajano prevzela vlogo neformalne kontaktne točke Varnostnega sveta OZN za lakoto in konflikte, pri čemer bo krepila svoja prizadevanja za odplavljanje negotovosti preskrbe s hrano.

Zaradi zaskrbljujočih dogodkov in eskalacije razmer v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo se je Varnostni svet OZN sestal na dveh zaporednih izrednih sejah, kjer je Slovenija najostreje obsodila ravnanje skupine M23 in zahtevala brezpogojni umik njenih sil z zavzetih ozemelj ter hkrati pozvala Ruando k umiku njenih sil s teritorija DRK in prekinitvi podpore M23.

Na odprti razpravi o boju proti terorizmu v Afriki je Slovenija poudarila sodelovanje, regionalne pobude in izrazila skrb nad povezavami med terorizmom in čezmejnim organiziranim kriminalom ter grožnjo tujih terorističnih borcev. Politične razprtije ne smejo vplivati na varnostno sodelovanje v regiji. Pomemben je tudi pomen dolgoročnih ukrepov za preprečevanje radikalizacije, vključno z izobraževanjem.

V začetku meseca se je sestal Varnostni svet OZN na nujni seji zaradi balistične rakete srednjega dosega, ki jo je DLRK izstrelila 6. januarja. Slovenija je skupaj z drugimi državami zahtevala sklic in obsodila zadnji raketni preizkus, saj gre za neposredno kršitev več resolucij Varnostnega sveta OZN in ogrožanje miru in varnosti v svetu ter regiji.

Na srečanju o Kolumbiji so članice obsodile dogodke v Catatumbu in pozvale k zaščiti civilnega prebivalstva. Glede Haitija pa je bila izpostavljena slaba humanitarna situacija, zlasti po poboju, ki ga je izvedla oborožena topla in v katerem je bilo ubitih preko 200 ljudi, večinoma starejših.

Januarja je Varnostni svet OZN sprejel še resolucijo o podaljšanju mandata za poročanje o Rdečem morju in resolucijo o podaljšanju sankcijskega režima za Libijo.

Slovenija je v sodelovanju z Bangladešem, Italijo, Nemčijo ter Republiko Korejo organizirala stranski dogodek o okoljskem učinku mirovnih operacij OZN, na katerem so bile med drugim predstavljene dobre prakse Slovenske vojske na tem področju.