Ministrstvo vključeno v projekt LIFE4ADAPT za krepitev odpornosti Slovenije na podnebne spremembe

Projekt LIFE4ADAPT v vrednosti 26,6 milijona evrov, od katerih 14,2 milijona prispeva Evropska unija, bo trajal do konca januarja 2032. v tem času pa bodo projektni partnerji tesno sodelovali z vsemi ključnimi deležniki, od občin in regij do gospodarstva in civilne družbe. Njihov skupni cilj je ustvariti bolj varno, prilagodljivo in trajnostno prihodnost za vse prebivalce Slovenije.

Konzorcij projektnih partnerjev vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, med partnerji pa so Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za naravne vire in prostor s Krajinskim parkom Strunjan, Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Krajinskim parkom Goričko in Triglavskim narodnim parkom, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Zavodom za gozdove Slovenije, Skupnost občin Slovenije, ZaVita d.o.o., Nacionalni inštitut za biologijo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper (ZRS Koper), Focus, društvo za sonaraven razvoj, Gozdarski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Stritih d.o.o., Kmetijski inštitut Slovenije, CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo in Direkcija Republike Slovenije za vode.

Kaj prinaša projekt LIFE4ADAPT?

Projekt zajema številne aktivnosti, ki bodo pripomogle k boljši pripravljenosti Slovenije na podnebne spremembe, kot so nacionalni center za podnebne analize in projekcije v okviru ARSO, ki bo zagotavljal ažurne podatke in usmeritve za prilagajanje na podnebne spremembe ter podpiral občine, regije in različne sektorje; okrepitev medresorskega sodelovanja za usklajenost politik in ukrepov na področju prilagajanja, v okviru projekta bo konzorcij partnerjev izvedel tudi 14 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo služili kot vzorčni primeri dobre prakse za nadaljnje širjenje po vsej Sloveniji, Univerza v Ljubljani bo v okviru projekta razvila in izvedla izobraževalne programe za učitelje, študente, strokovnjake, praktične izvajalce v najbolj prizadetih sektorjih ter javno upravo.

Partnerji bodo projektne aktivnosti večinoma komunicirali preko enotnega podnebnega portala www.samo1planet.si, ki bo odslej poleg blaženja podnebnih sprememb vseboval tudi informacije in orodja za prilagajanje nanje.

Vloga Ministrstva za naravne vire in prostor

Ministrstvo za naravne vire in prostor bo kot partner aktivno sodelovalo pri številnih aktivnostih projekta in bo vključeno v medresorske skupine na različnih nivojih za okrepljeno usklajenost politik in ukrepov.

Pilotni projekti v zavarovanih območjih

V zavarovanih območjih Krajinski park Strunjan, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Goričko in Triglavski narodni park, bodo izvedene pilotne aktivnosti ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, ki bodo osredotočene na krepitev odpornosti biotski raznovrstnosti.

Narava naš prvi in najmočnejši zaveznik v boju proti podnebnim spremembam

Priča smo pogostejšim in intenzivnejšim ekstremnim vremenskim dogodkom in dolgoročnejšim okoljskim spremembam, dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov po vsem svetu. Medtem ko so tehnološki dosežki in politične spremembe izjemnega pomena pri obravnavanju izziva podnebnih sprememb, ne smemo spregledati najmočnejšega in najlažje dostopnega pomočnika: narave.

Skladiščenje ogljika

Eden najpomembnejših načinov, kako nam narava pomaga v boju proti podnebnim spremembam je njena sposobnost, da absorbira in shranjuje velike količine ogljikovega dioksida (CO2), glavnega toplogrednega plina, ki je odgovoren za globalno segrevanje. Gozdovi, mokrišča, travniki in oceani delujejo kot naravni ponori ogljika, ki zajemajo CO2 iz ozračja s fotosintezo in ga shranjujejo v svoji biomasi, tleh in sedimentih. Zato je zaščita in obnova teh ekosistemov ključna strategija v našem boju proti podnebnim spremembam.

Uravnavanje podnebja

Poleg skladiščenja ogljika ima narava ključno vlogo pri uravnavanju Zemljinega podnebnega sistema. Gozdovi na primer pomagajo uravnavati lokalne in regionalne temperature s senčenjem in evapotranspiracijo, procesom, pri katerem rastline sproščajo vodno paro v ozračje. Mestni gozdovi in druge zelene ter vodne površine ohlajajo zrak in blažijo učinek vročinskega otoka v mestih. Mokrišča so kot naravni blažilniki pred ekstremnimi vremenskimi dogodki. Vpijajo in zadržujejo odvečne padavine, kar zmanjšuje tveganje za poplave in varujejo obale pred nevihtami in erozijo. Z ohranjanjem in obnavljanjem teh ekosistemov lahko bistveno povečamo odpornost na vplive podnebnih sprememb.

Biotska raznovrstnost je temelj odpornosti ekosistema

Biotska raznovrstnost življenja na Zemlji, ni le lepa tapiserija vrst, temveč je temelj odpornosti ekosistema.  Zdrav in odporen ekosistem bolje prenaša okoljske vplive in se lažje prilagaja.  Zato je ohranjanje biotske raznovrstnosti bistvenega pomena za delovanje ekosistemov, ki nam posledično zagotavljajo ekosistemske storitve v polnem obsegu. 

Na naravi temelječe rešitve: delajmo skupaj z naravo, ne proti njej

Ob zavedanju ogromnega potenciala narave pri obravnavanju podnebnih sprememb je koncept "na naravi temelječih rešitev" vse bolj uveljavljen v svetu. Te rešitve vključujejo delo z naravo in ne proti njej, da bi dosegli cilje blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Primeri na naravi temelječih rešitev vključujejo pogozdovanje in naravi prijazne gozdarske prakse, obnovo mokrišč, ponekod vključevanje dreves v kmetijske sisteme (agro gozdarstvo) in kmetijske prakse, kot so ekološko in regenerativno kmetijstvo, ki izboljšujejo zdravje tal in skladiščenje ogljika.

Na naravi temelječe rešitve, tako poleg zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter pozitivnega vpliva na biotsko raznovrstnost, zagotavljajo vrsto koristi, ki so ključne tudi za naše zdravje in dobrobit: prispevajo k izboljšani kakovosti vode in prehranski varnosti, imajo pozitiven vpliv na mikroklimo ter kvaliteto zraka, naravno blažijo posledice suš in poplav ter imajo številne druge učinke.