Srečanje z generalno sekretarko Svetovne meteorološke organizacije dr. Celeste Saulo

Ob sprejemu je gostja povedala, da dobro pozna slovensko Agencijo za okolje že iz svojih mednarodnih stikov. Posebej je navedla, da je Agencija med njenimi kolegi in politiki znana po svojih natančnih opozorilih pred ujmami in poplavami. Izpostavila je opozarjanje ob neurjih v Sloveniji leta 2023. Žal gre za področja, ki povzročajo škodo in celo žrtve, vendar bi bilo brez opozoril gotovo več škode in žrtev.

Kot naloga pa se je ob pogovoru z vodstvom Agencije izoblikovalo prepričanje, da moramo vsi preiti od mišljenja, da je meteorologija samo dnevno napovedovanje vremena, ampak védenje, opozarjanje in pomoč pri sprejetju ukrepov, ki nam bodo v spremenjenem podnebju pomagali na ravni celotne družbe.

Znova bomo morali premisliti kako načrtovati gradnjo, kako urejati prostor, kako upravljati z vodo ob viških, da jo bomo imeli ob pomanjkanju, kako organizirati vodne in kopenske poti, katere kulture saditi v kmetijstvu, na  katere izzive se morajo pripraviti v zdravstvu, kako modro uporabljati energijo …

Vseh področij in ukrepov za prilagajanje pa ne morejo določiti meteorologi, ampak jih ob upoštevanju podnebnih scenarijev lahko določijo v sektorjih, ki se ukvarjajo z naštetimi področji.

Poslanstvo Svetovne meteorološke organizacije

Svetovna meteorološka organizacija (World Meteorological Organization – WMO)  za 193 držav članic in ozemelj skrbi za določanje enotnega načina spremljanja vremena ter harmonizacijo in pretok meteoroloških informacij. Tako so podatki o vremenu med seboj primerljivi in jih lahko uporabljajo meteorološke službe po vsem svetu.

Sodelovanje Svetovne meteorološke organizacije in Agencije za okolje

Agencija za okolje v sodelovanju z WMO spremlja, gosti ali razvija več področij, ki so pomembne za poslanstvo meteorologije v svetu.

Agencija za okolje sodeluje v projektu Zgodnje opozarjanje (SMO EW4A (Early warnings for all), saj se zaradi podnebnih sprememb pogostost vremenskih ujm povečuje in potreba po opozorilih raste. Razmere znotraj regije VI WMO se zelo razlikujejo. Predvsem v razvoju hitro odzivnih sistemov za spremljanje in opozarjanje na izjemne hidrometeorološke dogodke močno zaostaja JV del regije VI. V tem delu je Slovenija aktivna v okviru neformalnega združenja direktorjev hidrometeoroloških služb JV Evrope, ki mu trenutno tudi predseduje.

Pravočasna opozorila so ena pomembnih oblik prilagajanja podnebnim spremembam. Zato je Agencija za okolje aktivna pri razvoju pobud za izboljšanje napovedovanja meteoroloških in hidroloških izrednih dogodkov ter opozarjanja nanje v jugovzhodni Evropi.

Agencija za okolje gosti Center za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi (Drought Management Centre for Southeastern Europe).

Center, ki je bil ustanovljen s pomočjo Svetovne meteorološke organizacije in Konvencije ZN o boju proti suši in dezertifikaciji, se osredotoča na spremljanje in ocenjevanje suše ter ocenjevanje tveganj in ranljivosti, povezanih s sušo. Zagotavlja več izdelkov za spremljanje in napovedovanje suše za jugovzhodno Evropo. Z vsebinami dela DMCSEE se Agencija za okolje vključuje v več regionalnih EU projektov, katerih cilj je izboljšati pripravljenost na sušo. Na ta način mobilizira sredstva za razvoj sušnih vsebin za posamezne meteorološke službe v regiji.

Agencija za okolje gosti regionalni instrumentalni center (RIC).

RIC, ki deluje na mednarodni ravni, omogoča umerjanje in vzdrževanje meteoroloških instrumentov. RIC-i zagotavljajo storitve, kot so medsebojne primerjave instrumentov, usposabljanje in tehnično svetovanje, da bi zagotovili kakovost in primerljivost meteoroloških opazovanj po vsem svetu. RIC na Agenciji se osredotočajo na regijo jugovzhodne Evrope.

Agencija za okolje je imela ključno vlogo pri pogajanjih o politiki izmenjave hidroloških in meteoroloških informacij, napovedi in opozoril v okviru jugovzhodnoevropskega svetovalnega sistema za zgodnje opozarjanje na več nevarnosti (The South-East European Multi-Hazard Early Warning Advisory System - SEE-MHEWS-A). S sprejetjem te politike se je začela operativna izmenjava vseh razpoložljivih opazovanj iz 18 držav JV Evrope.

Agencija za okolje je vzpostavila in vzdržuje operativno izvajanje numeričnega modela za napovedovanje vremena ALADIN z ločljivostjo 2,5 km, ki zajema 18 držav JV Evrope, Turčijo in večji del Bližnjega vzhoda. Rezultati tega modela so na voljo državam JV Evrope za izdajanje nacionalnih opozoril.

Agencija za okolje sodeluje v skupni iniciativi  Savske komisije Sava (Flood Forecasting and Warning System - FFWS). Je gostiteljica  sistema za napovedovanje in opozarjanje pred poplavami na Savi.

Z WMO Slovenija sodeluje od osamosvojitve, saj je bila WMO prva organizacija iz sklopa ZN, ki je sodelovala z našo državo. Skupna točka je bila, seveda, meteorološko področje.

Ministrska konferenca - Izzivi prilagajanja podnebnim spremembam v jugovzhodni Evropi

Dogodka na Brdu se udeležujejo delegacije okoljskih ministrstev iz 15 držav JV Evrope (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Romunija, Slovenija, Srbija in Turčija) skupaj z direktorji hidrometeoroloških služb teh držav. Na dogodku bodo sodelovali tudi visoki gosti iz mednarodnih organizacij, generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije dr. Celeste Saulo, izvršna direktorica Evropske okoljske agencije dr. Leena Ylä-Mononen in izvršni direktor združenja evropskih meteoroloških služb EUMETNET dr. Klemen Bergant.