EU strategija za alpsko regijo ima pomembno vlogo tudi pri iskanju trajnostnih rešitev

Državni sekretar mag. Marko Koprivc | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
V svojem nastopu na političnem panelu je državni sekretar Koprivc poudaril, da so izzivi, kot so podnebne spremembe, krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje z vodami ter izboljšanje kakovosti življenja, še vedno ključnega pomena za alpsko regijo. »Reševanje podnebnih sprememb in varstvo okolja v sozvočju z gospodarskim napredkom je mednarodni in medgeneracijski izziv, ki ga ni mogoče rešiti zgolj v eni regiji. Vse regije v Evropi so med seboj povezane in morajo sodelovati pri iskanju trajnostnih rešitev,« je dejal Koprivc.
Pomembno vlogo pri reševanju teh izzivov ima tudi EU strategija za alpsko regijo (EUSALP). Po besedah Koprivca strategija omogoča učinkovito čezmejno sodelovanje, ki prinaša konkretne rezultate. Slovenija in Italija sta pokazali, kako uspešno lahko sodelujeta v okviru kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, kar je odličen primer čezmejnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
Glede prihodnosti je Koprivc poudaril potrebo po nadaljnji krepitvi kohezijske politike EU, ki mora po letu 2027 ostati močna in učinkovita. »Za trajnostni razvoj regije je ključno, da povežemo makro regionalne prednostne naloge s kohezijsko politiko, pri tem pa okrepimo čezmejno sodelovanje in sodelovanje z državami izven EU,« je dejal.
Makro regionalne strategije EU predstavljajo okvir za reševanje skupnih izzivov na zemljepisno zaokroženih območjih Evrope. Vzpostavljene so štiri strategije EU, in sicer za alpsko, podonavsko, jadransko-jonsko in baltske regijo. Slovenija sodeluje v prvih treh. Strategija EU za alpsko regijo vključuje 7 držav - Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Švico in Lihtenštajn ter 48 regij.