Ministrstvo gosti prelomno konferenco o prilagajanju na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi

Konferenca, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, je jasen signal, da podnebne spremembe niso več zgolj okoljska, temveč tudi politična, gospodarska in varnostna tema, ki zahteva odločne ukrepe.

Prilagajanje na podnebne spremembe ni več le izbira, ampak nujnost

Danes se je na Brdu pri Kranju odvila ministrska konferenca »Izzivi prilagajanja na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Prvič so se na enem mestu srečali okoljski ministri in vodje hidrometeoroloških služb jugovzhodne Evrope, skupaj s predstavniki mednarodnih organizacij z namenom izmenjave dobrih praks prilagajanja na podnebne spremembe in krepitve regionalnega sodelovanja. V razpravah so se udeleženci osredotočili na tri ključna področja prilagajanja – vlogo meteoroloških in hidroloških služb pri spremljanju in napovedovanju podnebnih sprememb ter zgodnjem opozarjanju na ekstremne vremenske pojave, regionalno sodelovanje, v okviru katerega ima pomembno vlogo Agencija RS za okolje (ARSO) – brez meja pri prilagajanju, ter pripravo nacionalnih strategij prilagajanja.

Jože Knez, generalni direktor Agencije RS za okolje (ARSO), je poudaril, da so Državne hidrometeorološke službe v regiji zaradi podnebnih sprememb pod velikim pritiskom, zato morajo izboljšati sisteme zgodnjega opozarjanja pred neurji in poplavami ter prilagoditi ukrepe za suše. To zahteva boljše znanje, produkte, na osnovi katerih sprejemajo odločitve pri prilagajanju na podnebne spremembe. Ta izziv presega zmožnosti večine služb v regiji, zato je nujno boljše mednarodno sodelovanje, ki vključuje tako izmenjavo podatkov kot tudi znanja ter izkušenj. Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato je povezovanje in sodelovanje držav nujno za uspešno prilagajanje.

Klemen Bergant, izvršni direktor Evropskega združenja državnih meteoroloških služb (EIG EUMETNET), je izpostavil pomen čezmejnega sodelovanja pri upravljanju vodnih virov, preprečevanju naravnih nesreč in odpornosti infrastrukture. Nacionalne strategije prilagajanja in dolgoročno načrtovanje so za prilagajanje nujne. Uroš Vajgl, generalni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je poudaril: "Prilagajanje ni več izbira, ampak nujnost. Čeprav se ne soočamo z identičnimi izzivi, se lahko učimo drug od drugega ter si medsebojno pomagamo."

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob koncu konference poudaril, da Slovenija ne le opozarja na podnebne spremembe, ampak tudi ukrepa. »Slovenija je prvo ministrstvo, ki sistematično gradi celovito prilagajanje podnebnim spremembam. Naš strateški projekt LIFE4ADAPT, vzpostavitev Podnebne pisarne za občine in razvoj nacionalnega centra za podnebne analize so le nekateri izmed konkretnih ukrepov." Podnebne konference se je na povabilo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo udeležila tudi podnebna delegatka mladih, Titi Habicht, ki je poudarila, da mladi niso zgolj opazovalci podnebne krize – temveč so njeni soustvarjalci in nosilci rešitev. Dodala je, da je naloga mladih zagotoviti, da bodo odločitve, sprejete danes, zagotavljale trajnostno prihodnost za vse.

Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je tudi poudaril: »Jugovzhodna Evropa je pod velikim pritiskom podnebnih sprememb, zato moramo ukrepati hitro in odločno. Naša naloga je okrepiti znanstvene in tehnološke zmogljivosti, izboljšati podatkovno podporo in zagotoviti konkretne prilagoditvene ukrepe, ki bodo zaščitili naša okolja, gospodarstva in skupnosti.«

Na konferenci sta sodelovali tudi Celeste Saulo, generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (angleško World Meteorological Organization - WMO), in Leena Ylä-Mononen, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje (angleško European Environment Agency - EEA). Celeste Saulo je opozorila: »Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej, tako globalno kot v Evropi. Jugovzhodna Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, pri čemer so obalne regije, vključno z Jadranom, pod vse večjim pritiskom dviga morske gladine. To vodi v vse večje tveganje poplav, škodo na infrastrukturi in izgubo morskih ekosistemov. Storitev zgodnjega opozarjanja ni več izbira, ampak nujnost.«

Leena Ylä-Mononen je dodala: »Jugovzhodna Evropa je pod vedno večjim pritiskom ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, požari in vročinski valovi. Evropska ocena podnebnih tveganj jasno kaže, da moramo ukrepati zdaj, tako s hitrim zmanjševanjem emisij kot z okrepljeno odpornostjo in prilagoditvenimi ukrepi. Slovenija igra ključno vlogo pri krepitvi regionalnega in evropskega sodelovanja na tem področju.«

Na konferenci so se udeleženci strinjali, da prilagajanje na podnebne spremembe ni več le izbira, ampak nujnost. Ministri in strokovnjaki so soglasno poudarili, da je potrebno večje vlaganje v meteorološke in hidrološke podatke, krepitev čezmejnega sodelovanja in celovito naslavljanje izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Slovenija bo pri tem igrala vodilno vlogo in si prizadevala za učinkovito prilagajanje ter odpornost regije na prihodnje podnebne izzive.

Slovenija kot regijski voditelj v prilagajanju na podnebne spremembe

Konferenca je odprla pomembna vprašanja, ki bodo določala prihodnje ukrepanje držav jugovzhodne Evrope. Minister Bojan Kumer je ob zaključku poudaril: »Slovenija bo igrala ključno vlogo pri krepitvi regionalnega sodelovanja. Naša naloga je izboljšati znanstvene in tehnološke zmogljivosti, zagotoviti učinkovite ukrepe prilagajanja in okrepiti odpornost skupnosti na prihodnje podnebne izzive.«

Slovenija s to konferenco ne le spremlja dogajanje, temveč prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju in vodenju procesov prilagajanja na podnebne spremembe v regiji.