Izvršna direktorica Evropske agencije za okolje Leena Ylä-Mononen obiskala Agencijo za okolje

Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je v uvodnem nagovoru poudarila, ima Slovenija verodostojne okoljske podatke, ki jih natančno poročamo preko poročevalskega sistema Evropske agencije za okolje (angleško European Environment Agency - EEA). Reševanje vedno bolj zapletenih okoljskih izzivov zahteva širšo perspektivo in sistemski pristop. V zvezi s tem vidimo sodelovanje z EEA in Eionetom kot odlično priložnost za pridobivanje znanja in vpogledov v različne pristope in prakse za učinkovitejše rešitve.

Izvršna direktorica EEA je zaposlenim, ki zbirajo podatke o okolju in pripravljajo poročila za domače in mednarodne organizacije, na predavanju predstavila namene in načine zbiranja okoljskih podatkov.

Leena Ylä-Mononen vodi EEA od leta 2023 in ima več kot 30 let izkušenj na področju spremljanja stanja okolja.

Po predavanju si je gostja ogledala vremensko in hidrološko prognozo ter kemijsko-analitski, biološki in umerjevalni laboratorij. Laboratorijske analize vzorcev tal, zraka in voda se izvajajo z validiranimi in akreditiranimi metodami. To zagotavlja, da so podatki Agencije za okolje verodostojni in primerjavi s podatki o stanju okolja v drugih državah.

EEA zbira podatke držav članic s področja okolja in podnebnih sprememb za okoli 250 poročevalskih obveznosti. Pripravlja odmevne in koristne publikacije kot je npr. EUCRA (v angleščini) (angleško European Climate Risk Assessment), vzpostavlja in sodeluje pri pripravi različnih pregledovalnikov kot so npr. indeks kakovosti zraka (a angleščini), ekosistemi izpostavljeni suši (v angleščini), primerjava prehoda držav na nizko ogljične sisteme (v angleščini) in drugo. Dobre prakse drugih držav in orodja v podporo odločevalcem, pregledno združuje v platformah kot sta npr. Climate-ADAPT (v angleščini) ter evropski observatorij za podnebje in zdravje (v angleščini).

EEA daje velik pomen razvoju znanja o povezanosti okoljskih prvin z različnimi pritiski človeških dejavnosti ter povratnimi vplivi okolja na družbo.

Danes, ko se zavedamo, da je za učinkovite rešitve ohranitve in izboljšanja krhkega naravnega ravnovesja potreben celosten pristop, EEA razvija tako imenovane sistemske pristope.

Pripravlja kompleksne analize stanja okolja na podlagi obsežnih nacionalnih podatkov in informacij, ki jih države, ki sodelujemo z EEA, letno posredujemo v poročevalski sistem. Eno od takšnih poročil je ‘EUCRA’, prva evropska ocena podnebnih tveganj. Pripravlja pa še mnogo drugih produktov v pomoč pri ravnanju z okoljem, tako nacionalnim odločevalcem, Evropski komisiji kot tudi širši javnosti. Med drugim tudi eno najodmevnejših petletnih celostnih poročil o stanju in izgledih okolja – poročilo SOER (v angleščini).

Slovenija podatke in znanje z EEA izmenjava od leta 1998, ko je bilo poročanje okoljskih podatkov še prostovoljno, danes se jih večina poroča po določilih direktiv.

V podporo izmenjavi znanja in izkušenj sodelujočim državam je EEA razvila informacijske sisteme (v angleščini) za različna področja, kot so prilagajanje podnebnim spremembam (angleško Climate Adapt), ohranjanje in izboljšanje biotske pestrosti (BISE), gozdni informacijski sistem za Evropo (FISE), informacijski sistemi za vode in druge.

V okviru svojega delovanja, EEA podpira tudi storitve programa Copernicus za spremljanje kopnega (angleško Copernicus Land Monitoring Service - CLMS) ter In Situ komponento, ki je namenjena različnim uporabnikom v Evropi in svetu.

Delo in vizija Eionet in EEA

Eionet

Eionet vključuje približno 3.000 strokovnjakov in 600 nacionalnih institucij. Omogoča zbiranje in razširjanje okoljskih podatkov ter informacij po Evropi in zagotavlja znanje v podporo pri oblikovanju evropskih in nacionalnih politik in odločitev na področju okolja.

Eionet podpira EEA pri zagotavljanju pravočasnih in zanesljivih informacij odločevalcem ter javnosti. Sestavljajo ga nacionalne kontaktne točke (NFP), Evropski tematski centri (ETC) ter različne tematske in delovne skupine Eionet.

V Eionet je vključenih 32 članic EEA in šest sodelujočih držav, kar zajema geografsko območje Evrope.

EEA

EEA zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Njena glavna naloga je pomagati EU ter njenim članicam in sodelujočim državam pri sprejemanju utemeljenih odločitev za izboljšanje okolja, vključevanje okoljskih vidikov v ekonomske politike in prehod k trajnostnemu razvoju.

EEA zajema 32 članic (27 držav članic EU, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico in Turčijo) ter šest sodelujočih držav zahodnega Balkana: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo.

Ključne naloge EEA so:

• Zbiranje, analiza in razširjanje okoljskih podatkov ter informacij.
• Priprava ocen, poročil, platform in drugih orodij v pomoč odločanju na EU, nacionalni in lokalni ravni.
• Podpora razvoju in izvajanju politik na evropski in nacionalni ravni.
• Spodbujanje integracije okoljskih in sektorskih politik.

EEA s svojim delovanjem vpliva na:

• Odločanje: EEA z zagotavljanjem kakovostnih okoljskih podatkov in ocen igra ključno vlogo pri oblikovanju politik.
• Ozaveščanje javnosti: EEA pomaga povečati ozaveščenost o okoljskih izzivih javnost in druge deležnike.
• Trajnostni razvoj: EEA s svojimi dejavnostmi podpira prizadevanja za trajnostni razvoj in varstvo okolja v Evropi.

Vizija EEA/Eionet za 2030

Vizija EEA/Eionet za leto 2030 je omogočiti trajnostno Evropo s pomočjo zanesljivega in uporabnega znanja za sprejemanje informacijsko podprtih odločitev o okolju ter podnebnih prednostnih nalogah in rešitvah.

Strateški cilji

• Zagotavljanje strokovno utemeljenega znanja v podporo implementaciji okoljske zakonodaje ter za pospešitev prehoda v trajnostnost.
• Krepitev mreže in sodelovanje z vodilnimi organizacijami.
• Podpora razvoju in sprejemanju Evropske digitalne agende ter uporabi umetne inteligence.
• Razvoj struktur, strokovnega znanja in zmogljivosti za uresničevanje vizije EU.

Področja

EEA in Eionet podpirata ukrepe za varstvo okolja in podnebja v skladu z evropskimi politikami, kot sta Evropski zeleni dogovor in 8. Okoljski akcijski program.

Glavna področja dela:

• Biotska raznovrstnost in ekosistemi.
• Blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam.
• Zdravje ljudi in okolje.
• Krožno gospodarstvo in raba virov.
• Trajnostni trendi, perspektive in odzivi.

V tekočem desetletju se bo morala Evropa na okoljevarstvene in podnebne izzive odzvati s sistemskimi rešitvami kakor tudi s celostnim izvajanjem politik in celovito vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja v družbeno-gospodarske politike. Zelo pomembna bo tudi ozaveščenost javnosti, ki bo vodila k bolj trajnostnim odločitvam in usklajevanju na svetovni ravni.