Situacija glede bolezni modrikastega jezika v Sloveniji
Slovenija ima trenutno status države, proste BTV, za ohranitev statusa pa izvajamo redno vzorčenje kontrolnih živali v skladu z zahtevami zakonodaje EU. »Na podlagi pozitivnih rezultatov laboratorijskih preiskav kontrolnih živali na območju Celja in Slovenj Gradca je bil postavljen sum na prisotnost bolezni modrikastega jezika. Živali niso kazale znakov bolezni«, je povedala Vida Znoj.
Gre za vektorsko bolezen, ki jo prenaša vektor – krvosesna mušica. V zimskem obdobju vektorji niso aktivni, kar pomeni, da se v tem času bolezen ne more prenašati oziroma širiti. Redno vzorčenje se opravi pred začetkom obdobja aktivnosti vektorja (aprila) in po koncu obdobja aktivnosti (pozimi). Letošnje vzorčenje se je pričelo v drugi polovici januarja 2025.
UVHVVR je po prejetju pozitivnih rezultatov začela izvajati postopke, predpisane v zakonodaji. O sumu na BTV je obvestila Evropsko komisijo in javnost. Praksa je, da se vzorci ob prvem pojavu bolezni pošljejo v potrditev in določitev enega od 24 sevov bolezni v referenčni laboratorij EU.
Kot je pojasnila direktorica Znoj, bolezen uradno potrdi pristojni organ, to je UVHVVR, pri tem pa upošteva klinične in laboratorijske preiskave, epidemiološko poizvedbo in druge epidemiološke podatke, ki vplivajo na uradno potrditev bolezni.
V ta namen je bilo včeraj sklicano državno središče za nadzor bolezni (DSNB), ki se je seznanilo s situacijo glede BTV in pripravilo predlog ukrepov, če oziroma ko bo bolezen potrjena.
»Glede na to, da ima ukinitev statusa države, proste BTV, velik vpliv na gospodarstvo, predvsem za premike živali iz Slovenije in v Slovenijo in je ob tem nujna sprememba ukrepov, bi bilo neodgovorno o potrditvi bolezni govoriti, preden je ta uradno potrjena«, je pojasnila direktorica. »Takoj ko prejmemo rezultate iz referenčnega laboratorija, bomo glede na rezultate sprejeli nadaljnje ukrepe ter o tem obvestili deležnike in zainteresirano javnost.«
Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci, za človeka pa ni nevarna in se z njo ne more okužiti. Bolezen v toplejših mesecih prenašajo vektorji (krvosesne mušice). Prenos z živali na žival brez vektorja ni mogoč.
Pri okužbi z določenimi sevi, kot je sev 4, so lahko klinični znaki blagi oziroma živali kliničnih znakov ne kažejo. Bolezen ni smrtna, povzroča pa gospodarsko škodo, predvsem zaradi omejitev premikov živali in s tem povezanih ukrepov, vpliva pa tudi na proizvodnjo mleka in povzroča motnje v reprodukciji. Za določene seve je na voljo učinkovito cepivo.
BTV je sicer na ravni EU umeščena med bolezni kategorije C, za katere lahko države članice EU izvajajo neobvezne programe izkoreninjenja. V zadnjih letih se je bolezen razširila v številnih evropskih državah.