Finančni petek: Carine

Carina je denarna dajatev za blago, ki se uvaža na določeno carinsko območje ali izvaža z njega.

Njen glavni namen je zaščita domačega gospodarstva in trga, zbiranje javnih prihodkov ter uravnavanje trgovinske bilance.

Carinjenje blaga opravljajo carinski organi, ki nadzorujejo gibanje blaga in pobirajo carinske dajatve. Carinski organi za zaščito trga in potrošnikov opravljajo tudi nefiskalne naloge pri vstopu ali izstopu blaga na ali z enotnega evropskega trga ter preprečujejo nezakonit uvoz ali izvoz blaga.

Države ali carinske unije določajo svojo carinsko politiko, ki lahko vključuje različne vrste carin. Najpogostejše so uvozne carine, ki zvišujejo ceno tujih izdelkov, s čimer spodbujajo potrošnike k nakupu domačih izdelkov. Obstajajo tudi izvozne carine, ki omejujejo izvoz določenih surovin ali izdelkov, navadno tistih, ki jih država smatra za strateško pomembne.

Sklepanje trgovinskih sporazumov omogoča znižanje ali odpravo carin, kar spodbuja trgovino med pogodbenicami sporazumov. Slovenija je kot članica Evropske unije del carinske unije, v kateri veljajo skupna carinska pravila določena na ravni EU. Blago, ki se giblje znotraj EU, ni obremenjeno s carinami, kar omogoča prost pretok blaga brez notranjih carinskih kontrol, medtem ko se za uvoz iz tretjih držav uporablja enoten sistem carin na podlagi EU carinske tarife.

Carine so pogosto predstavljene kot orodje za zaščito domačega gospodarstva, vendar lahko imajo številne negativne posledice. Ena glavnih je, da povzročajo višje cene za potrošnike, kar omejuje njihovo izbiro in lahko zmanjša dostopnost kakovostnih izdelkov. Negativno vplivajo tudi na podjetja, ki so odvisna od uvoženih surovin ali sestavnih delov. Višji stroški uvoza pomenijo dražjo proizvodnjo, manjšo konkurenčnost in lahko vodijo v izgubo delovnih mest.

Uvedba carin pogosto sproži povračilne ukrepe drugih držav, kar povzroča trgovinske vojne. Te zmanjšujejo mednarodno menjavo, ustvarjajo negotovost in s tem škodujejo gospodarstvu. Države, ki se zapirajo v protekcionizem, pogosto izgubijo prednosti, ki jih prinaša globalna konkurenca.