Obeležitev slovenskega kulturnega praznika v Celovcu

Generalna konzulka Maja Balant Slobodjanac je v svojem nastopu podčrtala Prešernovo sporočilo o enotnosti, svobodi in spoštovanju, ki je na avstrijskem Koroškem tudi dandanes še kako živa. Tu slovenščina ni le 'komunikacijsko orodje', temveč 'srčna stvar', kot se je pred časom izrazil letošnji dobitnik Tischlerjeve nagrade, dipl. inž. Franc Kattnig.

Osrednji govorec letošnje prireditve, Janko Malle, je opozoril na izzive, s katerimi se slovenska kultura sooča v času globalne asimilacije. 'Slovenski jezik in slovenska kultura sta naša izvorna in tvorna izkaznica,' je dejal, pri tem pa opozoril na potrebo po enakovrednem vrednotenju celotnega slovenskega kulturnega prostora. 'Prvič po dvajsetih letih bo objavljen poseben razpis za financiranje gostovanj slovenskih umetnikov iz matice v Avstriji, prav tako pa se bo izboljšalo sofinanciranje medijskih programov za slovenske medije zunaj Slovenije'.

Kulturni večer je zaokrožil izviren multimedijski performans, ki je združil literaturo, vizualno umetnost in glasbo. Dela znanih slovenskih lirikov iz avstrijske Koroške so na novo zaživela v interpretaciji igralca in režiserja Aleksandra Tolmaierja, medtem ko je spremljevalne grafike v živo oblikoval Tomaž Ogris mlajši. Glasbeno je večer popestrila Vita Mavrič, ki je skupaj s pianistom Jako Puciharjem, bobnarjem Intijem Puciharjem in kontrabasistom Jako Krušičem večeru dodala poseben umetniški vtis.

Prireditev je ponovno pokazala kako srčno se slovenska kultura živi in razvija na avstrijskem Koroškem. Skozi umetnost, jezik in sodelovanje ostaja močan most med Slovenkami in Slovenci v zamejstvu in matično domovino, z novimi pobudami, kot so Evropska prestolnica kultura 2025, pa se obeta še več priložnosti za čezmejno povezovanje.