Državna sekretarka Gabrič na srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana o pospešitvi širitvenega procesa
Srečenje skupine Prijateljev Zahodnega Balkana v Rimu | Avtor: MZEZ
"Naj izpostavim sporočilo čezmejne kulturne prestolnice Nova Gorica in Gorica, ki pošilja močno sporočilo. Sporočilo, kaj EU predstavlja in kaj EU pomeni. EU na primeru evropske prestolnice kulture govori o sodelovanju, solidarnosti in povezovanju preko kulture. Gre za pomembno sporočilo o sodelovanju na območju, ki je bilo nekoč razdeljeno inki je pomembno tudi za regijo Zahodnega Balkana," je v nagovoru na srečanju dejala državna sekretarka Melita Gabrič.
Na srečanju so razpravljali o varnostnih izzivih in sodelovanju na Zahodnem Balkanu ter o možnostih za pospešitev širitvenega procesa EU. Državna sekretarka je v svojem nastopu poudarila, da je v trenutni geopolitični situaciji širitev ključnega pomena za evropsko varnost in da bi bilo treba do leta 2030 v EU sprejeti čim več držav regije.
Slovenija zagovarja postopno vključevanje držav Zahodnega Balkana v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Gabrič je v razpravi o varnosti v regiji spomnila na krepitev odpornosti pred kibernetskimi napadi v regiji in omenila vzpostavitev Regionalnega centra za kibernetske zmogljivosti Zahodnega Balkana, ki sta ga v Podgorici pomagali vzpostaviti Slovenija in Francija. Državna sekretarka je opozorila tudi na demografske izzive regije, saj je po podatkih Združenih narodov kar 21 odstotkov prebivalstva Zahodnega Balkana v zadnjih desetletjih emigriralo v tujino. Z omogočanjem priložnosti za razvoj in delo doma bomo omogočili mladim regije, da priložnosti za poklicni in osebni razvoj lažje najdejo doma.
Gabrič je v nagovoru spomnila tudi na pobudo Slovenije in Nemčije, ki je za pospešitev širitvenega napredka predlagala uvedbo odločanja s kvalificirano večino pri odpiranju pogajalskih poglavij. Slovenija kandidatkam za članstvo v EU pomaga s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem.
Za ustanovitev neformalne skupine "Prijatelji Zahodnega Balkana" je leta 2023 podal pobudo zunanji minister Avstrije Alexander Schallenberg. Skupino sestavljajo zunanji ministri Grčije, Italije, Hrvaške, Slovaške, Slovenije in Češke. Njen cilj je državam Zahodnega Balkana ponuditi realistično možnost pristopa k EU ter vzpodbuditi konkreten napredek na poti do njihovega polnopravnega članstva.
Srečanja v Rimu se je Gabrič udeležila v imenu slovenske zunanje ministrice. Med drugim so se ga udeležili tudi zunanji ministri držav članic EU, ki so del skupine Prijateljev Zahodnega Balkana, ministri držav Zahodnega Balkana, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas ter evropska komisarka za širitev Marta Kos.