V tem tednu prva izplačila plač po uvedbi novega plačnega sistema

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki se uporablja od 1. januarja letos, določa enoten sistem plač za okoli 188.000 zaposlenih v javnem sektorju. Njegova pravila urejajo temeljne elemente plačnega sistema, s čimer izboljšujejo položaj zaposlenih, zagotavljajo preglednost pri določanju plač ter stabilno delovanje javnega sektorja.

Poleg tega, da je z novim zakonom določeno, da nihče nima osnovne plače nižje od minimalne, zakon vzpostavlja mehanizme za lažje privabljanje zaposlenih, predvsem mlajših, odpravlja nepotrebne administrativne ovire in vključuje spremembe v nagrajevanju, napredovanju ter določa način usklajevanja plač z inflacijo.

 »Gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, kar je izjemen uspeh. Vlada s tem dokazuje, da se zaveda pomembnosti vsakega zaposlenega v javnem sektorju. In ne pozabimo, naš skupen cilj, tako vlade kot sindikatov, je bil izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem. Najnižja osnovna plača ni več manjša od minimalne in to je pomembna sprememba v sistemu,« je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props.

Ob tem se je zahvalil vsem zaposlenim v javnem sektorju za predano delo in poudaril, da je vsak zaposleni, ne glede na to, v katerem sektorju opravlja svoje delo, pomemben. »Zavedati se moramo, da je učinkovit javni sektor steber vsake družbe. Zagotavljati mora kakovostne javne storitve za prebivalce in gospodarstvo. Sistem pa mora biti stabilen, pregleden in konkurenčen, da bodo tisti z znanjem in izkušnjami v njem ostali, hkrati pa bo postal privlačen za mlade, ki šele vstopajo na trg dela,« je še povedal minister.

Do končnega dviga plač v več obrokih

Dvig bo za večino javnih uslužbencev razdeljen na šest obrokov od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Prvi bo obračunan pri januarski plači, ki jo bodo zaposleni prejeli v tem tednu, drugi novembra letos (pri oktobrski plači), nato pa sledijo obroki še 1. junija 2026, 1. decembra 2026, 1. julija 2027 ter zadnji 1. januarja 2028.

V prvih treh obrokih bo izplačanih po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razlika. Nekateri javni uslužbenci bodo povišanje v celoti dosegli že v prvih nekaj obrokih, saj reforma v prvi vrsti naslavlja tiste, ki so danes slabše plačani.

Državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec je ob tem spomnila, da je sklenitvi dogovora sledila implementacija, kar pa je bilo prav tako zahtevno obdobje. »Za vsemi je izjemno naporno dvomesečno obdobje in opravljenega veliko dela, za kar smo imeli malo časa. Poleg priprave in sprejema še ostalih uredb in aktov tudi prilagoditve sistema v tehničnem smislu. Poleg kolegov na ministrstvu, ki so bili v tem času ves čas na voljo za pojasnila in pomoč, so bili v tem procesu zelo aktivni tudi delodajalci v javnem sektorju in vse to je pripomoglo k temu, da so lahko bile prve plače po novem sistemu danes izplačane.«

Direktorat za javni sektor Ministrstva za javno upravo v pomoč kadrovskim službam ter za zagotovitev enake prakse izdelal tudi aplikacijo za prevedbo iz stare v novo plačno lestvico in pravilno določanja osnovnih plač v prehodnem obdobju. Izvedenih je bilo več izobraževanj in usposabljanj, ki se jih je udeležilo več kot pet tisoč udeležencev iz celotnega javnega sektorja, zaposleni na ministrstvu so sproti odgovarjali na številna vprašanja, gradiva objavljali na spletni strani in vsebino tudi sproti posodabljali. Ministrstvo bo pomoč in podporo nudilo tudi naprej.

Oblikovana je bila skupna vladno-sindikalna mešana delovna skupina, ki spremlja učinke te prenove ter sproti opozarja in odpravlja pomanjkljivosti, ki se tekom implementacije pokažejo. »Pri prenovi tako kompleksnega in obsežnega sistema je to povsem pričakovano, zato smo se na to tudi pripravili. Vprašanja, ki jih prejemamo, sproti obravnavamo ter razrešujemo,« je poudaril vodja delovne skupine Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor.

Naj spomnimo, od 1. januarja 2025 dalje se v javnem sektorju uporablja nov plačni sistem, ki je rezultat dvoletnih pogajanj oziroma usklajevanj med socialnimi partnerji, zlasti med vlado in 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Gre za enega ključnih projektov v mandatu aktualne vlade in za realizacijo pomembne točke koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke vladajoče koalicije ob nastopu mandata v letu 2022.

Zakon določa plačno lestvico s 67 plačnimi razredi, kjer je razmerje med najvišjim in najnižjim razredom ena proti sedem, pri čemer nihče ne more biti uvrščen v razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače (po dvigu minimalne plače januarja letos je trenutno najnižja uvrstitev v 2. plačni razred). Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo enkrat letno – če dogovor s sindikati ni dosežen do 1. aprila, se plače avtomatično uskladijo za 80 odstotkov letne rasti cen življenjskih potrebščin.