Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijo, sprejeto decembra 2015, razglasila 11. februar za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. | Avtor: Depositphotos
»Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti izrekam zahvalo vsem znanstvenicam za njihov dragoceni prispevek. Naj vaše delo navdihne čim več deklet, da bodo sledile vašemu vzoru,« pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Slovenija je enake možnosti spolov vključila kot temeljno načelo v svojo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo. Posebna pozornost je namenjena vključevanju načela enakih možnosti spolov v vse faze raziskovalnega procesa; od načrtovanja in izvajanja do vrednotenja in širjenja rezultatov raziskav. Eden ključnih ciljev je nasloviti izziv nizke zastopanosti žensk na vodilnih položajih v raziskavah in pri odločanju v znanosti. »Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije si prizadevamo oblikovati vključujoče politike, programe in prakse, ki bi odpravile neenakosti med spoloma pri zaposlovanju, napredovanju in ohranjanju raziskovalk v znanstvenem okolju,« je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti poudaril minister dr. Papič.
Komisija za enake možnosti na področju znanosti, ki deluje na ministrstvu in je posvetovalno telo ministra, bo letos izvedla raziskavo o delovnih pogojih in kariernih možnostih raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji. Rezultati bodo prispevali k boljšemu razumevanju izzivov ter k oblikovanju konkretnih rešitev za izboljšanje položaja žensk v znanosti.
V Sloveniji delež žensk na doktorski ravni narašča, vendar njihova zastopanost v nadaljnjih fazah raziskovalne kariere upada. Ta trend je treba obrniti s krepitvijo podpore raziskovalkam, spodbujanjem mentorstva in zagotavljanjem vključujočega raziskovalnega okolja. Ključni korak v tej smeri je tudi dosledno uresničevanje načrtov za enakost spolov v raziskovalnih institucijah.
Raziskovalke in raziskovalci igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju naslednjih generacij znanstvenic in znanstvenikov. Ob tem je ključno, da akademsko okolje ostane odprto, pravično in vključujoče za vse, ne glede na spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine. Pri načrtovanju raziskovalnih politik in programov je treba zagotoviti, da se znanstveni potencial ne izgublja zaradi strukturnih ovir ali neenakih možnosti.