Spodbujanje dostopnosti in mobilnosti: Regijski dogodek v Mariboru

Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, povezuje že več kot 100 slovenskih občin in zbira podatke o dostopnosti infrastrukture, s čimer si prizadeva zagotoviti dostopnost za vse prebivalce, vključujoč invalide in druge ranljive skupine. Dogodka so se udeležili predstavniki občin in invalidskih organizacij iz podravske regije.

Projekt, ki poteka že deveto leto, je namenjen dostopnosti in omogočanju samostojne mobilnosti v javnem prostoru gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim. Letos se v projekt vključuje tudi nova podatkovna skupina, ki zajema osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Občina Maribor je ena izmed prvih občin, ki so se priključile k projektu. V uvodnem nagovoru je spregovoril župan Aleksander Saša Arsenovič: »Uredili smo številna brezplačna parkirišča za invalide po celotnem Mariboru. Kupujemo nove avtobuse za lažji dostop. Vzpostavili smo tudi sistem Prostofer, ki omogoča brezplačen prevoz starejših in invalidnih oseb. Trenutno na Mariborskem Pohorju poteka tudi paralimpijsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.«

Dogodek se je nadaljeval s predstavitvijo projekta v okviru katerega Geodetski inštitut Slovenije (GI) gradi standardizirano bazo podatkov, ki osebam z oviranostmi omogoča načrtovanje potovanja in mobilnosti. Podatki opozarjajo tudi na ovire, ki jih morajo odpraviti lastniki in upravljavci javnega prostora. Vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije, mag. Roman Rener dodaja: »Trenutno je zajetih več kot 50 tisoč različnih urbanih infrastrukturnih elementov, kar kaže na vedno večjo dostopnost slovenskega prostora.«

Proces nabora terenskih podatkov dostopnosti je predstavil strokovni sodelavec na GI Jani Demšar. Podatki o dostopnosti, ki jih občani z različnimi oviranostmi pridobijo na terenu, so podlaga za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti. Prav tako pripomorejo pri izdelavi akcijskih načrtov za odpravo ovir in navigacijo v prostoru. Na voljo so v brezplačnem spletnem pregledovalniku. »Letos smo dodali novost, in sicer v spletnem pregledovalniku so vidni tudi prehodi za pešce, ki so dodatno obarvani z namenom takojšne vidljivosti in lažje uporabnosti,« dodaja g. Demšar. Poudarja tudi, da je izjemno pomembno, da se baze tudi vzdržujejo. Za posodobitev baze, pri kateri lahko sodeluje vsak, je tako potrebna le aktualna fotografija spremembe infrastrukture v občini z vključeno (geo)lokacijo. Po posredovanju fotografije strokovnjakom na GI ti spremembe vnesejo v spletno bazo.

V nadaljevanju je pomen digitalne dostopnosti poudarila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini: »Digitalne vsebine morajo slediti štirim principom dostopnosti, kar pomeni, da uporabniki vsebine razumejo, zaznajo in uporabljajo, obenem pa so spletišča dovolj robustna, da so kompatibilna s podporno tehnologijo uporabnikov (npr. bralnik zaslona).«

Tudi udeleženci so spregovorili o izzivih dostopnosti v urbanem prostoru.

Predsednica Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor Ernestina Savski je opozorila na primanjkljaj vizualnih oznak izven mesta Maribor in poudarila pomembnost njihove vzpostavitve za varnost gluhih in naglušnih. Smatra, da je največ pomanjkljivosti v železniškem prometu. Kot primer je izpostavila zvočne napovedi o potniških informacijah, ki so neprilagojene gluhim in naglušnim. Tudi v železniškem prometu kot rešitev predlaga vzpostavitev vizualnih oznak. Predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik je ob tem dodal, da je gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji po zadnjih ocenah že več kot 200 tisoč.

Po tem, ko je župan Arsenovič v nagovoru izpostavil, da si prizadevajo za občinsko infrastrukturo, ki bo prijazna do vseh občank in občanov ter zatrdil, da na Mestni občini Maribor skrbijo, da socialna vključenost ne ostane samo na papirju, temveč je tudi izvedena, je županove besede potrdil Alfred Lasetzky, podpredsednik Društva paraplegikov Podravja: »Na mestni občini smo pridobili dvigalo, na upravni enoti pa so ustrezno uredili sanitarije. Velik korak k napredku predstavlja tudi dvigalo v Narodnem domu, saj tam potekajo dogodki, ki se jih udeležijo tudi prebivalci iz drugih koncev Slovenije.« Še vedno je premalo napredka pri znižanju previsokih pločnikov. Tudi Slavica Jauševec, iz Združenja multiple skleroze Slovenije in predstavnica Sveta invalidov, je kot ključno pridobitev izpostavila dvigalo v Narodnem domu.