Visoka udeležba na izobraževanju o prenovi regionalizacije slovenskih krajin
Izobraževanje je sodilo v sklop rednega usposabljanja ZAPS za prostorske načrtovalce. Potekalo je v dveh sklopih: v prvem sklopu so bili predstavljeni razlogi za prenovo, umeščenost tematike v zakonodajo s področja urejanja prostora in strateške prostorske akte, podrobneje je bila pojasnjena metoda dela ter rezultati, ki so zbrani v spletnem pregledovalniku v Prostorskem informacijskem sistemu ministrstva. Konkretneje je bila predstavljena njegova funkcionalnost. V drugem sklopu je bila pozornost namenjena uporabi teh rezultatov pri pripravi različnih vrst prostorskih aktov, presojah vplivov na okolje ter sektorskih dokumentih in upravljavskih načrtih.
Prenova Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija je v eno celovito strokovno podlago združila tri vsebinske sklope – razdelitev krajinskih tipov, izjemne krajine ter prepoznavnost, ki so bili do sedaj v različnih obdobjih obdelani v različnih študijah, ki tudi niso bili vse javno dostopne. Dobili smo sodobno urejeno in digitalno dostopno zbirko podatkov o: krajinskih enotah s podenotami (237), vključno z oceno njihove prepoznavnosti, krajinskih prvinah (108), krajinskih vzorcih (31), na prenovljenih merilih zasnovanem seznamu izjemnih krajin na nacionalni ravni (82) ter digitalnem zajemu krajinskih prvin v njih. Spletni pregledovalnik omogoča pregled zbranih podatkov, ki jih je mogoče tudi prenesti za uporabo. Z vključevanjem različnih javno dostopnih slojev (sloj občin, sloj ortofoto ipd.) je mogoč tudi podrobnejši pregled, vključene relacijske tabele pa omogočajo tudi različne druge analize. Posebna novost je določitev posebnih točk opazovanja (PTO) kot mest značilnih pogledov ali vedut, ki igrajo lahko pomembno vlogo pri odločanju o posegih v prostor pa tudi pri kasnejšem spremljanju sprememb v krajini.
Vsi opisi (za 237 krajinskih podenot) in usmeritve zanje so bili pripravljeni za nacionalno raven, kar pomeni, da niso mogle biti zajete prav vse podrobnosti, ki bi bile lahko pomembne za urejanje, varstvo ali upravljanje krajine na lokalni ravni. Poudarjeno je bilo, da so zbrani podatki, opisi, vrednotenje in usmeritve ter merila za določanje območij prepoznavnosti v pomoč pri izdelavi strokovnih podlag za prostorske akte, v okviru katerih bodo glede na konkretne razmere v prostoru strokovnjaki lahko te vsebine dopolnili z lokalnimi podatki in opredelili območja prepoznavnosti na regionalni ali lokalni ravni ter določili usmeritve za njihovo urejanje. Tako bodo občine lahko na podlagi predstavljenih meril določile krajinska območja, pomembna za njihovo lokalno prostorsko identiteto, na katerih bo poleg ustreznih prostorsko-načrtovalskih usmeritev treba uveljavljati tudi (načrtovalske in upravljavske) sektorske ukrepe.
Prisotni so projektni skupini zastavili več vprašanj v zvezi s samo nalogo, pa tudi s temami, povezanimi s konkretnimi problemi, s katerimi se srečujejo pri urejanju in varstvu krajine v prostorskem načrtovanju in presojanju vplivov na krajino.
Predstavitev: Regionalizacija slovenskih krajin
Pregledovalnik: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji - posodobitev 2024