Finančni petek: Hipotekarno posojilo

Hipotekarno posojilo je vrsta stanovanjskega posojila - omogoča nakup hiše ali stanovanja. Tovrstna posojila imajo navadno nižjo obrestno mero ter daljše obdobje odplačevanja kot potrošniški krediti, kar izhaja tudi iz tega, da ima banka na voljo dobro vrsto zavarovanja.

Tako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih banka ali druga finančna institucija posojilojemalcu odobri določen znesek posojila, ki ga ta postopoma odplačuje, praviloma v mesečnih obrokih. Hipotekarno pa se od drugih vrst posojil loči po tem, da za zavarovanje služi nepremičnina, kar pomeni, da lahko banka v primeru neodplačevanja kredita terjatev poplača s prodajo zastavljene nepremičnine.

Ker predstavlja hipotekarno posojilo za kreditodajalca nižje tveganje, saj je dobro zavarovan za primer neizpolnjevanja kreditnih obveznosti, je hipoteka za kreditojemalca pogosto najugodnejša ali celo edina pot do lastniške nepremičnine. Vseeno pa banka lahko sprejme ali zavrne prošnjo za takšno stanovanjsko posojilo. Preden vam ponudi posojilo, mora namreč posojilodajalec oceniti vašo kreditno sposobnost (ali boste dejansko sposobni kredit odplačati) in vrednost zastavljene nepremičnine (po v naprej opredeljenih standardih in metodah).

Ključni dejavniki pri izbiri hipotekarnega posojila:

• Obrestna mera – fiksna (ostane nespremenjena ves čas odplačevanja) ali spremenljiva (se prilagaja tržnim razmeram).
• Rok odplačevanja – daljša doba pomeni nižje mesečne obroke, a tudi višje skupne stroške.
• Lastna udeležba – običajno je treba zagotoviti del kupnine iz lastnih sredstev.
• Dodatni stroški – poleg obresti v skupne stroške posojila sodijo tudi zavarovanja, strošek odobritve, notarja, cenilca idr.