Delovne skupine o zakonodajnem paketu

Delovne skupine bodo potekale za vsak zakon posebej do konca javne obravnave. Ta se je na željo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) podaljšala in bo odvisno od posameznega zakona potekala od 45 do 75 dni, kar presega zakonsko določen minimum. Tako se javna razprava za Zakon o kmetijstvu iz predvidenih 45 podaljšuje na 75 dni, za Zakon o hrani iz predvidenih 30 na 75 dni, za Zakon o varni hrani in krmi iz predvidenih 30 na 75 dni, za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih iz predvidenih 30 na 45 dni, za Zakon o zdravju živali iz predvidenih 30 na 60 dni ter za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih iz predvidenih 30 na 45 dni.

Podaljšanje rokov za javno obravnavo je del dogovora med ministrico in predsednikom KGZS, ki je vključeval tudi umik reorganizacije javne svetovalne kmetijske službe in zamik dela delovnih skupin iz 11. februarja 2025 na 25. februarja 2025.

Od 12. februarja 2025 do vključno 21. februarja 2025 so potekale predstavitve zakonov po območnih enotah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (OE KGZS), zakonski paket pa je bil na njeno pobudo predstavljen tudi že Zbornici kmetijskih in živilskih kmetijskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.

Največji delež sprememb zakonodaje se nanaša na njeno pravno ureditev. Zaradi nenehnih sprememb in dopolnitev je namreč zakonodaja postala nepregledna, razdrobljena in težko razumljiva. Zakonodajo je prav tako treba prilagoditi evropskim regulativam in trendom. Okoli 20 odstotkov sprememb pa zajemajo nove določbe, ki gredo v smeri sistemskega prilagajanja kmetijskega sektorja na izzive 21. stoletja (podnebne spremembe, nove tehnologije, odnos do živali, varstva potrošnikov ipd.). V Zakonu o hrani se denimo vsebinsko spreminja samo 12 členov od 113.

Namen zakonskega paketa je med drugim povečati samooskrbo in prodajo lokalne hrane, preprečiti goljufive prakse v verigi preskrbe s hrano, zmanjšati birokratske ovire, zmanjšati količine zavržene hrane, narediti podeželje privlačno za mlade.

»Osnovni cilj zakonov je, da je kmet spoštovan, da se vzpostavi dobro sodelovanje v agroživilski verigi in da potrošniki uživajo varno in kakovostno hrano,« je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.

Osnutki rešitev zakonov, ki so v javni obravnavi, so prav tako plod razprav strokovnih sodelavcev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), nevladnih organizacij (NVO), predstavnikov akademske stroke, gospodarstva, potrošniških organizacij, kmetijskih in živilskih podjetij ter drugih deležnikov v zadnjih letih. Ključne spremembe so pripravljene na podlagi različnih študij in analiz, pripravljenih v preteklih mandatih in z upoštevanjem sprememb predpisov Evropske unije.