Ministrica Fajon v Bruslju: Pri reševanju vojne v Ukrajini mora Evropska unija ostati enotna

Tokratno zasedanje Sveta, na dan tretje obletnice ruske agresije na Ukrajino, je bilo namenjeno pomembni razpravi o koordinaciji stališč in nadaljnjih ukrepov glede reševanja vojne v Ukrajini, vključno z dialogom z Združenimi državami Amerike. Visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je predstavila novo pobudo za povečanje vojaške podpore Ukrajine v letu 2025. Sprejet je bil 16. sveženj sankcij proti Rusiji, ki jih podpira tudi Slovenija kot ukrep dodatnega pritiska na Rusijo, z opozorilom, da je pomembno učinkovito izvajanje sankcij in preprečevanje zaobhajanja le-teh.

Ministrica Fajon je poudarila, da Slovenija od leta 2022 ves čas odločno podpira trajen in pravičen mir v Ukrajini, enotnost EU in pomoč Ukrajini, ki se bori za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. "Pomembno je, da je Ukrajina vključena v kakršnekoli mirovne pogovore, da ne gre za vsiljeno rešitev in da je tudi Evropa del teh pogovorov, saj gre za evropsko varnost. Slovenija bo Ukrajini še naprej nudila politično podporo, humanitarno, vojaško in drugo pomoč, dokler bo potrebno," je povedala. Od začetka ruske agresije je Slovenija Ukrajini namenila humanitarno in razvojno pomoč s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom, na področju zdravstva in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti v skupni vrednosti 15,2 milijonov evrov. Slovenija tudi nudi zatočišče okrog 10.000 ukrajinskim beguncem.

Ob točki o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki se je nanašala na razmere v Siriji, Libanonu ter Izraelu in Palestini, so bili sprejeti prvi pravni akti za umik nekaterih gospodarskih sankcij (s področja energije, prometa, obnove, bančnih povezav) zoper Sirijo, visoka predstavnica pa je obvestila o pripravah na 9. Bruseljsko konferenco v podporo za Siriji 17. marca. V razpravi o Izraelu/Palestini je bil poudarek na izvajanju dogovora o premirju, razprava o Libanonu pa se je osredotočala na pomen izvajanja dogovorjenega premirja z Izraelom, podporo novi vladi, nadaljevanje pozitivne dinamike glede oživitve partnerstva med EU in Libanonom.

Ministrica Fajon je poročala o vtisih s svojega obiska na Bližnjem vzhodu (Jordanija, Libanon, Sirija) v začetku februarja 2025, kjer je v okviru enega prvih tujih obiskov v Siriji po padcu Asadovega režima novim oblastem posredovala poziv za vključujoč prehod, s poudarkom na zaščiti etničnih in verskih manjšin in najbolj ranljivih skupin, vključno z ženskami. "Vključujoča politična tranzicija mora potekati pod sirskim vodstvom in v sirski lasti. Slovenija podpira enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije. Podpiramo postopen umik sankcij ob hkratnem pozornem spremljanju dogajanja na terenu oz. dejanj novega začasnega sirskega vodstva," je poudarila. Slovenija poleg prispevkov mednarodnim organizacijam podpira številne projekte namenjene oskrbi sirskih beguncev v Siriji in sosednjih državah. V letih 2023 – 2024 je ITF izvajal projekt "Podpora skupnostim, prizadetim v konfliktu v SV Siriji" v skupni vrednosti 270.000 EUR.

Glede Izraela/Palestine po besedah ministrice Fajon ostajajo slovenska stališča nespremenjena: Slovenija pozdravlja začetek pogajanj o drugi fazi prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom, ki predstavljajo ključen korak k trajni prekinitvi ognja in umiku izraelskih sil iz Gaze. Slovenija še naprej trdno zagovarja rešitev dveh držav kot edino pravično in izvedljivo rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. "Evropska unija mora Izraelu poslati močno in enotno sporočilo, da je rešitev dveh držav edina sprejemljiva pot naprej, kar pomeni odločno zavračanje kakršnega koli prisilnega razseljevanja prebivalstva Gaze in nasprotovanje vsem dejanjem, ki spodkopavajo palestinsko državnost. Jasno moramo obsoditi tudi izraelsko širjenje naselbin in pozive k aneksaciji, saj sta to neposredna grožnja rešitvi dveh držav," je izpostavila slovenska zunanja ministrica. Glede Libanona pa Slovenija poziva k dosledni implementaciji dogovora o prekinitvi ognja, pozdravlja imenovanje nove libanonske vlade ter oživitve partnerstva med EU in Libanonom.

Ministri so razpravljali o odzivu EU na kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic zaradi ofenzive oborožene skupine M23 s podporo Ruande v Demokratični republiki Kongo in nadaljnjem pritisku na vse strani v konfliktu, da se vrnejo k pogajanjem za dosego politične rešitve. Ministrica Fajon je izjavila, da Slovenija podpira iskanje politične rešitve in regionalne mediacijske procese, ob koherentni drži EU glede kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic in da se ob dopuščanju možnih sankcij zavzema za krepitev diplomatskih prizadevanj za umiritev napetosti in predvsem čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. Pozdravila je resolucijo Varnostnega sveta OZN, soglasno sprejeti 21. februarja, s pozivom k umiku ruandskih obrambnih sil iz DR Konga, prekinitvi ognja in vrnitvi k dialogu.  

V okviru Pridružitvenega sveta z Izraelom je potekala razprava o razmerah v Gazi predvsem z vidika izvajanja dogovora o premirju med Izraelom in Hamasom, humanitarnih razmer, spoštovanja mednarodnega prava, posebej mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča o pravnih posledicah politik in praks Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. Ministrica Fajon je spomnila, da partnerstvo med Evropsko unijo in Izraelom temelji na vrednotah spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, h katerim pa ne prispevajo številne hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava s strani Izraela. "Od Izraela pričakujemo, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti po mednarodnem pravu ter spoštoval sodbe Mednarodnega sodišča - ICJ. Neupoštevanje vladavine prava nevarno spodkopava mednarodno pravičnost in ogroža globalno stabilnost," je poudarila ministrica Fajon. Glavna sporočila izraelskemu zunanjemu ministru so bila, da mora premirje vzdržati in da se mora Izrael držati dogovora. "Aneksacija Zahodnega brega kot tudi prisilno preseljevanje Palestincev iz Gaze je nesprejemljivo. Na preizkušnji je ne le premirje, temveč mir na celotnem Bližnjem vzhodu. Edino rešitev dveh držav lahko zagotovi trajen mir med Palestinci in Izraelom," ja zaključila slovenska zunanja ministrica.