Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k noveli Zakona o socialnem varstvu

Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, s katerim soglaša s predlogom amandmajev k dopolnjenemu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. S tem vlada sledi Poslovniku vlade, ki določa, da v primerih, kadar vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema Državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmaja le ob soglasju vlade.

Z amandmaji se med drugim določa, da krizne namestitve za starejše osebe, mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ali za odrasle osebe, ki zaradi okoliščin iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki povzročajo neposredno ogroženost in stisko osebe, potrebujejo krizno namestitev, izvajajo izvajalci institucionalnega varstva iz 50., 51., 52. in 54. člena ZSV. Določata se tudi vrsta in višina stroškov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije v zvezi z zagotavljanjem kriznih namestitev.

Na predlog izvajalcev (centrov za socialno delo) se omogoča širši nabor strokovnih delavcev na centrih za socialno delo, ki se vključijo v interventno službo, na novo pa se določa tudi, da lahko minister, pristojen za institucionalno varstvo, izvajalce krizne namestitve v okviru javnih socialno-varstvenih zavodov določi s sklepom, pri čemer upošteva, da izvajalec institucionalnega varstva za to izpolnjuje tako kadrovske kot prostorske pogoje ter o tem predhodno opravi poizvedbo.

Določa se tudi, da ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, na svoji spletni strani objavi seznam o izvajalcih kriznih namestitev in da pripravi oceno potreb po kriznih namestitvah enkrat letno. Prav tako se določa, da izvajalci kriznih namestitev vodijo seznam o zasedenosti posteljnih zmogljivosti za krizne namestitve.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Predlog amandmaja k noveli Zakona o financiranju občin

Vlada Republike Slovenije je na odboru soglašala tudi s predlogom amandmaja, ki ga je k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1E) pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

S predlaganim amandmajem k 18. členu se odpravlja neskladje med prehodnima določbama, 17. in 18. členom predloga zakona, s čimer se upošteva opozorilo Zakonodajno pravne službe Državnega zbora.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Odgovor Vlade na sklep Državnega sveta Republike Slovenije o zaključkih posveta »Kmetijstvo je varuh okolja in narave«

Na odboru za gospodarstvo je Vlada sprejela Odgovor na sklep Državnega sveta RS o zaključkih posveta »Kmetijstvo je varuh okolja in narave«.

Glede zaključkov posveta »Kmetijstvo je varuh okolja in narave«, Vlada poudarja pomen odprte, uravnotežene in celovite razprave o vlogi in pomenu kmetijstva v Sloveniji. Kmetijstvo namreč ni le gospodarski sektor, temveč je sektor, ki opravlja številne funkcije v prostoru. Ključno je odpiranje razprave glede načina uresničevanja trajnostnega kmetijstva, ki je oblika kmetovanja, ki sočasno zasleduje gospodarski, okoljsko-podnebni in družbeni vidik trajnostnosti.

S trajnostnim kmetijstvom se poleg temeljne naloge proizvodnje varne in kakovostne hrane, krme in kmetijskih surovin spodbujajo širši družbeno-ekonomski razvoj podeželskih območij, trajnostno upravljanje prostora ter zagotavljanje ekosistemskih storitev v povezavi z varovanjem naravnih virov, zlasti zdravja kmetijskih tal, biotske raznovrstnosti in kakovosti voda, ohranjanjem kmetijske krajine ter blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem na njih.

Vlada si z ukrepi kmetijske politike prizadeva podpreti večnamensko vlogo trajnostnega kmetijstva in s tem prehod v trajnosten, odpornejši, vključujoč in pravičnejši kmetijsko-prehranski sistem. Toda iskanje sistemskih rešitev, ki istočasno uresničujejo vse tri vidike trajnostnosti v kmetijstvu, je izredno zahteven proces, ki terja celovito, objektivno razpravo, temelječo na dejstvih in podatkih. Hkrati gre pri tem za iskanje konsenza ne le znotraj kmetijskega sektorja, temveč širše vzdolž verige preskrbe s hrano in tudi družbe kot celote. Pri tem ima vsak člen v verigi preskrbe s hrano (od proizvajalca, predelovalca, logistike, trgovine do potrošnika) pomemben vpliv na razvoj prehranskega sistema v Sloveniji in s tem tudi na model razvoja kmetijstva v Sloveniji.

Glede posameznih zaključkov z omenjenega posveta Vlada podpira zaključek, da ima lahko kmetijstvo poleg pridelave hrane ključno vlogo tudi pri reševanju okoljskih izzivov. Trajnostno kmetijstvo je predvsem tista oblika kmetijstva, ki lahko zagotavlja večfunkcionalnost in uresničevanje ekosistemskih storitev in je pomembna tudi s stališča ohranjanja biotske raznovrstnosti. Neustrezno upravljanje pa lahko privede do nasprotnih učinkov, kot so degradacija tal in izguba biotske raznovrstnosti. Vlada RS se strinja tudi s tem, da je učinkovito sodelovanje med deležniki pomembno za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe, poleg tega pa je ključno tudi za blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu.

Ključno je tudi, da se kmetijstvo predstavi celovito in objektivno, z vseh zornih kotov, tudi znotraj izobraževalnega sistema in da družba v prihodnje bolje ovrednoti delo kmetovalcev. Ti so ključni pridelovalci hrane za vsakega posameznika in bi zato morali biti bistveno bolj cenjeni. Zato se Vlada tudi strinja, da je spoštljiv odnos do kmetovalcev eden od ključnih predpogojev (poleg ekonomske in socialne varnosti), da se bodo mladi lažje odločali za ta poklic.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano