Svet EU o razmerah na kmetijskih trgih in načelu preverjanja učinkov ukrepov na podeželje,

Svet EU je dopoldne razpravljal o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Komisija je poročala, da srednjeročni obeti za kmetijske trge in dohodke v EU do leta 2035 kažejo na stabilizacijo trgov in rast dohodkov, vendar ostajajo izpostavljeni določenim tveganjem, kot so vremenski pojavi, geopolitični konflikti ter bolezni rastlin in živali. Državna sekretarka Knez je povedala, da so se v Sloveniji cene in obseg proizvodnje v živinorejskem in poljedelskem sektorju v zadnjih letih spreminjali, pri čemer so na trende vplivali stroški pridelave, globalni tržni pogoji in podnebne spremembe. Zato je potrebno krepiti odpornost kmetijskega sektorja z nadaljnjim prilagajanjem politik, pri čemer ostaja ključna stabilnost dohodka kmetov. Potrebno je poiskati ravnotežje med liberalizacijo trgovine in zaščito domače pridelave, pri tem pa preprečevati negativne učinke na lokalni kmetijski sektor. Hkrati je potrebno spoštovati standarde EU na področju varne hrane in dobrobiti živali.

V popoldanskem delu je potekala razprava o načelu preverjanja učinkov ukrepov na podeželje. Cilj razprave je oblikovanje priporočil za Evropsko komisijo glede izboljšanja mehanizma za ocenjevanje vplivov politik na podeželska območja, ki ga je Evropska komisija napovedala v okviru dolgoročne vizije za podeželje. Države, med njimi Slovenija, so se strinjale, da je za vitalno podeželje potrebno učinkovito združevanje različnih virov financiranja iz različnih politik/instrumentov EU. Državna sekretarka Knez je poudarila zavedanje, da ima »skupna kmetijska politika (SKP) pri tem zelo pomembno vlogo, saj vključuje finančne instrumente, subvencije in ukrepe za trajnostni razvoj podeželja, digitalizacijo, infrastrukturo ter podporo mladim kmetovalcem.« Pri tem pa opozorila, da so »poleg SKP pomembne tudi druge politike EU, mdr. kohezijska politika.« Slovenija podpira preverjanje učinkov ukrepov na podeželje ter predlaga usklajevanje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter boljšo povezavo med različnimi politikami EU. Državna sekretarka je predlagala, da bi bilo ustrezno, da bi države članice vzpostavile primerljiv sistem preverjanja na nacionalni ravni, obenem pa spodbujale komunikacijo s podeželskimi deležniki ter uporabo dobrih praks (LEADER) v drugih skladih EU.

Obravnavanih je bilo več točk Razno, in sicer je Slovaška pozvala k ureditvi posebnega položaja lovskih psov v okviru zakonodajnega predloga o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti, Nemčija je poročala o zaključkih konference kmetijskih ministrov v okviru globalnega foruma za hrano in kmetijstvo 2025 na temo »Kmetijstvo za trajnostno biogospodarstvo«, ki je potekal 18. januarja 2025 v Berlinu. Evropska komisija pa je predstavila ključne elemente nedavno objavljene Vizije za kmetijstvo in hrano. V zvezi s slednjo je državna sekretarka podala preliminarni odziv, saj dokument strokovne službe še preučujejo. Povedala je, da Slovenija pozdravlja vizijo, ki opredeljuje kmetijstvo in prehranski sektor kot strateški steber EU ter poudarja pomen kmetov za družbo. Pri tem je po besedah državne sekretarke ključen »stabilen in predvidljiv okvir, ki omogoča celosten in trajnostni razvoj ob hkratni prožnosti za prilagajanje nacionalnim posebnostim, pri čemer morajo rešitve enakovredno naslavljati ekonomske, okoljske in družbene izzive.« Državna sekretarka je izpostavila »zagotavljanje pravičnega plačila kmetom, ohranjanje ustreznega financiranja ter jasnost glede vpliva sprememb na SKP kot nujne pogoje za uspešno uresničitev zastavljenih ciljev.« Opozorila je tudi na vidik zadostnih proračunskih sredstev za SKP, kar je sicer del pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru.