Slovenija v Svetu OZN za človekove pravice o spodbujanju enakosti z multilateralizmom

Na ministrskem srečanju so predstavniki vlad iz različnih delov sveta, agencij OZN, civilne družbe in znanstvenih krogov razpravljali o inovativnih praksah, povezanih z vlogo žensk v večstranskih odnosih, vključno z njihovim sodelovanjem in vodstveno vlogo pri odzivanju na globalne izzive. Na dogodku, ki ga je Slovenija pripravila skupaj z Maldivi, Marokom, Španijo, Tajsko, Skupino za univerzalne pravice in Agencijo Združenih narodov za ženske, so sodelujoče države in organizacije ponovno potrdile zavezo, da si bodo prizadevale za večjo zastopanost žensk na mednarodni ravni.

Državna sekretarka, pristojna za multilateralne odnose, veleposlanica Melita Gabrič je v uvodnem nagovoru poudarila, kako aktualen in pomemben je ta dogodek. V svetu, ki je v zadnjih desetletjih dosegel precejšen napredek, je zastopanost žensk na položajih odločanja, zlasti v mednarodni diplomaciji in večstranskih forumih, še vedno premajhna. Zaradi te trdovratne vrzeli niso ogrožena le načela enakosti, temveč je zamejena tudi raznolikost pogledov, politik in pristopov, potrebnih za učinkovito obvladovanje kompleksnih globalnih izzivov današnjega časa. Veleposlanica Gabrič je poudarila, da je Slovenija zavezana prizadevanjem za enakost spolov in okrepljeno sodelovanje žensk na večstranskih platformah, ter predstavila nekaj glavnih pobud in dobrih praks Slovenije, tudi s programi diplomatskega usposabljanja, ki upoštevajo enakost spolov, vključevanjem analize spolov v vse mirovne mandate, spodbujanjem enakosti spolov na vodilnih položajih OZN in večjo finančno podporo za civilne ženske organizacije. Poleg tega Slovenija v okviru pobude Bridging the Gap (Premostimo vrzel) sklepa partnerstva z nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo, da bi bilo v večstranskih razpravah o podnebju in varnosti bolj slišati tudi glas žensk.

Maldivski minister za zunanje zadeve, dr. Abdula Halil, je z navzočimi delil svoja razmišljanja o poti, ki bi jo lahko ubrali različni akterji za spodbujanje polnega in smiselnega vključevanja žensk v diplomacijo. Predstavil je ključne korake za večjo vključenost v diplomaciji in poudaril, da je treba odpraviti strukturne ovire, se zavzemati za vodilno vlogo žensk in poskrbeti za spodbudno delovno okolje. Govoril je tudi o velikem pomenu bolj vključujočega in reprezentativnega svetovnega diplomatskega sistema ter poudaril, da enakost spolov v diplomaciji ni le moralna nuja, ampak omogoča tudi trdnejše in učinkovitejše večstransko sodelovanje. Ponovno je potrdil zavezanost Maldivov enakosti spolov in sklenil, da si je treba vztrajno prizadevati, da bodo odločitve na svetovni ravni krojili različni glasovi.

Stalni predstavnik Maroka, veleposlanik Omar Zniber, je poudaril, da »multilateralizem brez enakosti spolov nima prihodnosti«. Dodal je, da je potrebna medsebojna povezanost na nacionalni, regionalni in svetovni ravni, če želimo doseči večji napredek, in da morajo številni deležniki delovati kot ekosistem, da bi dosegli popolno enakost tudi na večstranski ravni. Napovedal je, da bo medregionalna skupina držav, ki vključuje Maroko, Čile, Maldive, Španijo in Slovenijo, v okviru 58. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice predstavila osnutek resolucije o ženskah, diplomaciji in človekovih pravicah. Resolucija se zavzema za enakost spolov ter pravično zastopanost žensk v diplomaciji in multilateralnih odnosih. Pobuda temelji na resoluciji 76/269 Generalne skupščine OZN, ki je institucionalizirala mednarodni dan žensk v diplomaciji.

V Španiji so leta 2021 sprejeli politično odločitev, da bo država uvedla in izvajala feministično zunanjo politiko. Stalni predstavnik Španije, veleposlanik Marcos Gómez Martínez, je orisal, kako v Španiji vse od uvedbe feministične zunanje politike z njenim izvajanjem spodbujajo enakopravno zastopanost v multilateralnih odnosih. Opozoril je na pomembnost enakosti spolov v načrtovanih reformah OZN in napovedal: »Ostajamo zavezani tem prizadevanjem. Skupaj z Marokom, Slovenijo, Čilom, Mehiko in Maldivi bomo na tem zasedanju predstavili resolucijo, v kateri poudarjamo, da je enakopravna zastopanost bistvena za mir, trajnostni razvoj in človekove pravice. S tem želimo potrditi svojo zavezanost multilateralizmu v času, ko je ta v največji krizi. Hkrati se tudi zavedamo, kakšne prednosti prinaša enakost spolov. Vendar si moramo močno prizadevati za odpravo spolnih stereotipov in političnega nasilja, pa tudi strukturnih ovir, kot so breme neplačanega skrbstvenega dela, napačno razumevanje pojma zaslug in patriarhalna kultura vodenja, ki izriva ženske iz okolij, do katerih imajo vso pravico.«

Stalna predstavnica Tajske, veleposlanica Usana Berananda, je poudarila, da diplomati potrebujejo institucionalno podporo, če naj spodbujajo enakost spolov na večstranski ravni, enakost spolov pa se začne doma. Povedala je, da je na Tajskem med uslužbenci v zunanji službi približno 66 odstotkov žensk. Tri od petih najvišjih vodstvenih položajev v ministrstvu za zunanje zadeve zasedajo ženske, veleposlanic pa je skoraj 40 odstotkov. Kljub temu se ženske v diplomaciji še vedno soočajo z izzivi, kot so pritiski zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, nezavedna pristranskost in ovire na poti do vodilnih položajev.

Višja svetovalka za mednarodno zagovorništvo pri Mednarodni zvezi za načrtovano starševstvo v Ženevi Estelle Wagner je predstavila stališče civilne družbe in poudarila ključno vlogo meddeležniškega sodelovanja. Opisala je glavne težave, ki omejujejo učinkovito sodelovanje za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk, ter osvetlila, kako bi lahko z okrepljenim sodelovanjem pridobili strategijo za zagotavljanje enake zastopanosti v multilateralnih odnosih. Lola Sanchez iz Skupine za univerzalne pravice je dopolnila stališče civilne družbe z besedami: »Če želimo hitreje napredovati pri uresničevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje ter do leta 2030 doseči cilje trajnostnega razvoja, vključno s ciljem 5, ne da bi koga pustili ob strani, je treba nujno spodbuditi vključenost držav v multilateralni sistem in mehanizme človekovih pravic. To pomeni, da morajo ženske imeti osrednjo vlogo v večstranskem sistemu in pomagati, da se univerzalne norme uresničijo na lokalni ravni.«

Sarah Hendriks, direktorica oddelka za politiko, programe in medvladne zadeve pri Agenciji Združenih narodov za ženske, je spregovorila o osrednjem pomenu univerzalnih norm. Opozorila je na ključni pomen globalnih norm in standardov kot temeljev za spodbujanje vodilne vloge žensk v multilateralizmu. Posebej je omenila podporo, ki jo Agencija Združenih narodov za ženske namenja državam članicam za tri področja njihovega dela: pripravo dokazov, zagovarjanje večje zastopanosti žensk v vsej njihovi raznolikosti na vseh področjih diplomacije, pri čemer diplomacija velja za glavno orodje zunanje politike, enakovredna zastopanost pa je bistvena sestavina dobrega upravljanja na vseh ravneh, ter spodbujanje vključevanja načela enakosti spolov na vseh zunanjepolitičnih področjih. Kot ključne dejavnike za spodbujanje enakosti spolov v multilateralizmu je priporočila učinkovite mehanizme odgovornosti, močne institucionalne strukture, ustrezna sredstva za zagotavljanje enakost spolov in boljše večdeležniško sodelovanje.

Dogodek je vodila Sigrun Habermann, kontaktna točka za enakost spolov Urada Združenih narodov v Ženevi in vodja oddelka za knjižnične storitve.