143. redna seja Vlade Republike Slovenije

Z novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se zagotavlja večja učinkovitost postopkov finančne preiskave (krepitev vloge Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave), večja učinkovitost postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora (opustitev izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, krajšanje roka za vložitev tožbe, širitev možnosti za vtoževanje odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti), ter določnejšo ureditev razmerij v primeru davčnega postopka na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka.

Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev vsako leto določa širitve programov na določenih področjih, opredeljuje način financiranja teh programov in vključuje obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi z izvajanjem storitev, ki so plačane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ključne spremembe v Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025 (Uredba 2025) so:

• Dodatna sredstva za terciar II: UKC Ljubljana in UKC Maribor se v okviru financiranja terciarja II zagotovijo dodatna sredstva v zvezi s težavnostjo obravnav in stalno razpoložljivostjo. Težavnost v UKC vključuje tudi najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kadar so bolniki tja premeščeni zaradi zahtevnosti zdravstvene obravnave. Stalna razpoložljivost predstavlja zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo najtežjih bolnikov. Dodatna sredstva za terciar II znašajo 31,6 milijona evrov.
• Plačilo do 20 odstotkov preseganje dogovorjenega programa v zobozdravstvu za odrasle in stomatološko protetične dejavnosti (0,2 milijona evrov).
• V patronažnem zdravstvenem varstvu se izvajalcem omogoča plačilo preseženega programa do 120 odstotkov pogodbene vrednosti pod pogojem, da je izvedenih 5 odstotkov preventivnih obravnav (dodatna sredstva 3,7 milijona evrov).
• Nadgrajuje se tudi področje paliativne oskrbe otrok in odraslih – določena je vsebina obravnav, prav tako je prilagojena sestava kadra v timu.
• Določen je dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo in za neposredno delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan nadzor, v vrednosti 2,5 milijona evrov.
• V programe, ki se plačajo po realizaciji, Uredba 2025 umešča tudi program presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo v dejavnosti pediatrija ter NEOTSH.
• Zagotovi se dodatnih 1,4 milijona evrov za cepivo proti ošpicam, rdečkam, mumpsu in noricam, mpox (opičjim kozam) ter proti klopnemu meningoencefalitisu in še 0,5 milijona evrov za preglede registriranih športnikov.
• Dodatna sredstva v vrednosti 0,8 milijona evrov se namenjajo tudi zdraviliščem za kritje stroškov zahtevnejših zdraviliških zdravljenj.
• Z Uredbo 2025 se dodatna sredstva namenjajo tudi za napotitev v program farmacevtskega svetovanja. Zavarovane osebe bodo poleg tistih, ki jemljejo več zdravil ali imajo težave zaradi zdravil, lahko napotene tudi, če imajo bolezen, ki se slabo odziva na zdravljenje, ali pa bodo začele jemati zdravila, ki lahko povzročijo nevarne reakcije z drugimi zdravili, v skupni vrednosti 0,9 milijona evrov.
• Za delovanje Slovenskega registra bolezni srca in ožilja (EuroHEART) je namenjenih 0,12 milijona evrov. 0,2 milijona evrov pa se namenja tudi za pilotni projekt vključitve žensk v državni presejalni program DORA v starostni skupini med 45 in 49 let. Poleg tega so zagotovljena dodatna sredstva tudi za standardne materiale za protetiko na primarni in sekundarni ravni v vrednosti 4 milijona evrov, za prilagoditev cen laboratorijskih storitev za izvajalce ambulant družinske in splošne medicine v vrednosti 2,6 milijona evrov, ter dodatnih 2,1 milijona evrov za spremembo cen priprave in aplikacije zdravil.

Dodatna sredstva, predvidena v Uredbi za leto 2025, skupno znašajo 91,4 milijona evrov – od tega je 55,4 milijona evrov namenjenih boljšemu vrednotenju in širitvi programov. Preostalih 36 milijonov evrov pa iz nerealiziranih širitev iz preteklih let.

Vlada je potrdila ukrepe za pospešitev koriščenja sredstev Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji. V tem okviru je potrdila spremembe Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji in izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta. Predlog ukrepov je skupaj z resorji pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR). Pri tem je ključno, da ukrepi niso namenjeni zgolj temu, da Slovenija porabi evropska kohezijska sredstva, temveč sprejeti ukrepi nadgrajujejo Program evropske kohezijske politike 2021-2027 in bodo bistveno prispevali k razvoju Slovenije. Sprejeti so naslednji ukrepi:

• Uvedba Platforme STEP, s čimer bo 100 milijonov evrov namenjenih za razvoj ključnih strateških tehnologij za krepitev neodvisnosti gospodarstva. V okviru tega bo velik del sredstev namenjen vrhunski raziskovalni infrastrukturi, ki pospešuje razvojni preboj slovenskega gospodarstva. Ukrep je s strani Bruslja prepoznan kot velik doprinos skupnim evropskim ciljem.
• Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (sklop B in C), ki je ocenjena na 205 milijonov evrov.
• manjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje. Gre za dva ukrepa, ocenjena na približno 32 milijonov evrov, ki bosta pred poplavami zaščitila Laško, Žalec in Celje.
• Ukrepi za zaščito in reševanje, kar vključuje vzpostavitev Nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov.
• Sofinanciranje projektov na 3. razvojni osi – sever: Velenje-Slovenj Gradec v višini 44,3 milijona evrov.
• Zagotovitev dodatnih sredstev v višini 12,1 milijona evrov za nadgradnjo sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju – SOVIR.
• Nakup javno raziskovalne opreme v okviru prednostnih mednarodnih projektov na področju raziskovalne infrastrukture (ESFRI projekti), ki imajo ključno vlogo pri zmožnosti ustvarjanja novega znanja in inovacij in so predpogoj za sodelovanje med industrijo in akademijo. Slovensko raziskovalno sfero bomo nadgradili zlasti z vrhunsko raziskovalno opremo na področjih biomedicine, biotehnologije, kemije (restavratorstva), strukturne biologije in biofizike, ki bo imela pomemben prispevek tudi pri sodelovanju z industrijo. Ocenjena vrednost je 17 milijonov evrov.
• Celovita obnova objekta Grajska kašča (žitnica) na Ptuju, ki je največja žitnica na Slovenskem. Vrednost projekta je ocenjena na 8 milijonov evrov.