Načrt za okrepitev konkurenčnosti in razogličenja Evrope

Načrt se osredotoča predvsem na dve povezani področji:

• Energetsko intenzivne industrije, ki potrebujejo nujno podporo za razogljičenje in elektrifikacijo. Sektor se sooča z visokimi stroški energije, nepošteno svetovno konkurenco in zapletenimi predpisi, ki omejujejo njegovo konkurenčnost.
• Čiste tehnologije, ki so v središču prihodnje konkurenčnosti in rasti ter ključnega pomena za industrijsko preobrazbo. Pomemben element CID je tudi krožnost, saj moramo čim bolj izkoristiti omejene vire EU in zmanjšati preveliko odvisnost od dobaviteljev surovin iz tretjih držav.

Komisija bo marca predstavila akcijski načrt za avtomobilsko industrijo, kasneje spomladi pa akcijski načrt za jeklo in kovine. Dodatni ukrepi so načrtovani še za kemično industrijo in industrijo čistih tehnologij.

Načrt kot ključne elemente za uspeh industrije v EU opredeljuje:

• nižje stroške energije,
• povečanje povpraševanja po čistih izdelkih,
• financiranje čistega prehoda,
• krožnost in dostop do materialov,
• delovanje v svetovnem merilu,
• zagotavljanje dostopa do kvalificirane delovne sile.

Nižji stroški energije

Komisija je zato sprejela tudi akcijski načrt za cenovno dostopno energijo za znižanje računov za energijo za industrijo, podjetja in gospodinjstva. Slednji naj bi pospešil uvajanje čiste energije, pospešil elektrifikacijo, dopolnil notranji energetski trg s fizičnimi medsebojnimi povezavami ter učinkoviteje porabljal energijo in zmanjšal odvisnost od uvoženih fosilnih goriv.

Povečanje povpraševanja po čistih izdelkih

Akt o pospeševalniku industrijske dekarbonizacije bo povečal povpraševanje po čistih izdelkih, izdelanih v EU, z uvedbo meril trajnosti, odpornosti in kriterija »izdelano v Evropi« v javnih in zasebnih naročilih. Z revizijo okvira javnih naročil leta 2026 naj bi komisija uvedla kriterije trajnosti, odpornosti in evropskih preferenc pri javnih naročilih za strateške sektorje. Akt bo uvedel tudi prostovoljno oznako intenzivnosti ogljika (angleško Voluntary Carbon Intensity Label) za industrijske izdelke, začenši z jeklom leta 2025, nato še za cement. Komisija bo poenostavila in uskladila metodologije obračunavanja ogljika.

Financiranje čistega prehoda

Kratkoročno bo CID mobiliziral več kot 100 milijard evrov za podporo čisti proizvodnji v EU. Ta znesek vključuje dodatno 1 milijardo evrov jamstev v okviru sedanjega večletnega finančnega okvirja. Komisija bo:

• sprejela nov okvir državne pomoči za CID, ki bo omogočil enostavnejšo in hitrejšo odobritev državne pomoči za uvedbo obnovljivih virov energije, uvedbo industrijske dekarbonizacije in zagotovil zadostno proizvodno zmogljivost čistih tehnologij.
• okrepila Inovacijski sklad in predlagala Banko za industrijsko razogljičenje (angleško Industrial Decarbonisation Bank), kjer si prizadeva za financiranje v višini 100 milijard evrov na podlagi razpoložljivih sredstev v Inovacijskem skladu, dodatnih prihodkov, ki izhajajo iz delov sistema za trgovanje z emisijami (angleško Emisions trading sistem - ETS) ter revizije InvestEU.
• spremenila uredbo InvestEU, da bi povečala sposobnost prevzemanja tveganj InvestEU. To bi mobiliziralo do 50 milijard evrov dodatnih zasebnih in javnih naložb, vključno s čisto tehnologijo, čisto mobilnostjo in zmanjševanjem odpadkov.

Evropska investicijska banka (EIB) bo uvedla tudi vrsto novih finančnih instrumentov v podporo CID:

• paket za izgradnjo omrežij (angleško Grids manufacturing package) za zagotovitev posrednih garancij in druge oblike podpore proizvajalcem komponent omrežij;
• skupni pilotni program Evropske komisije in EIB za posredna jamstva za pogodbe o nakupu električne energije, ki jih sprejmejo MSP in energetsko intenzivne industrije;
• vzpostavitev garancijskega sklada CleanTech v okviru programa Tech EU, ki ga poganja InvestEU.

Krožnost in dostop do materialov

EU se bo trudila zagotoviti dostop do kritičnih surovin in zmanjšati izpostavljenost nezanesljivim dobaviteljem. Zato bo:

• vzpostavila mehanizem, ki bo evropskim podjetjem omogočil združevanje povpraševanja po kritičnih surovinah,
• ustvarila EU center za kritične surovine za skupen nakup surovin v imenu zainteresiranih podjetij,
• sprejela akt o krožnem gospodarstvu leta 2026, da bi pospešila krožni prehod in zagotovila, da se redki materiali učinkovito (ponovno) uporabljajo. S tem bi zmanjšala našo globalno odvisnost in ustvarila visoko kakovostna delovna mesta. Cilj je do leta 2030 uporabiti 24 odstotkov krožnih materialov.

 Delovanje v svetovnem merilu

Poleg obstoječih in novih trgovinskih sporazumov bo Komisija začela vzpostavljati prva partnerstva za čisto trgovino in naložbe, ki bodo diverzificirala dobavne verige. Komisija bo tudi poenostavila in okrepila Mehanizem prilagajanja meje ogljika.

Zagotavljanje dostopa do kvalificirane delovne sile

Komisija bo ustanovila tako imenovano unijo spretnosti (angleško Union of Skills), ki naj bi vlagal v delavce, v razvoj njihovih spretnosti. Z do 90 milijoni evrov iz programa Erasmus+ bo CID pomagal okrepiti sektorska znanja in spretnosti za strateške industrije, povezane s CID.