Finančni petek: Obresti

Obresti lahko razumemo kot ceno denarja. To je znesek, ki ga plačate za izposojo denarja ali prejmete, ko ga posodite oziroma naložite. Preprosto povedano, če vzamete posojilo, plačate obresti. Če varčujete (na primer v depozitih ali obveznicah), jih prejmete.

Obrestna mera določa, koliko odstotkov od glavnice (začetnega zneska) znašajo obresti v določenem obdobju, običajno na letni ravni. Višja obrestna mera pomeni višje obresti — bodisi kot strošek posojila ali kot donos na vaše prihranke.

Višje obrestne mere pomenijo, da vaši prihranki v obliki depozitov ali obveznic prinašajo večji donos. To je privlačno za tiste, ki iščejo varne načine plemenitenja denarja.

Obrestne mere ob tem vplivajo tudi na vrednost obveznic. Če obrestne mere zrastejo, cena obstoječih, že izdanih obveznic, ki izplačujejo nižje obresti, na trgu pade.

Na drugi strani pa za posojilojemalce višje obrestne mere pomenijo dražja posojila (na primer dražji stanovanjski ali potrošniški kredit, za podjetja pa dražje poslovno posojilo. Višje obrestne mere tudi za države pomenijo dražje zadolževanje, saj morajo ob izdaji državnih obveznic ponuditi višjo donosnost, da privabijo vlagatelje, kar povečuje stroške servisiranja dolga.

Razumevanje obrestnih mer in spremljanje njihovih nihanj vam pomaga pri sprejemanju boljših finančnih odločitev, ne glede na to, ali varčujete, vlagate ali načrtujete posojilo.