Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v februarju 2025

Ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino je v Varnostnem svetu potekal briefing o ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Slovenija je v svojem govoru poudarila, da se mora po treh letih grobih kršitev mednarodnega prava ruska agresija končati. Od začetka ruske agresije na Ukrajino Slovenija namenja humanitarno in razvojno pomoč s poudarkom na razminiranju, rehabilitaciji žrtev vojne, psihosocialni pomoči otrokom, na področju zdravstva in krepitvi zmogljivosti lokalnih skupnosti. Slovenija bo še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, poudarjala pomen zagotavljanja odgovornosti za storjene zločine in si prizadevala za pravičen in trajen mir, temelječ na načelih Ustanovne listine OZN, tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Varnostni svet je na predlog Združenih držav Amerike sprejel resolucijo s pozivom h končanju konflikta v Ukrajini, ki je prva resolucija o Ukrajini po letu 2015.  

Po padcu Asadovega režima se politične razmere v Siriji še niso umirile, zato je Varnostni svet tudi v mesecu februarju razpravljal o stanju v državi. Država je pred zgodovinsko priložnostjo, da svojim prebivalcem omogoči mir, svobodo in blaginjo. Pomemben je vključujoč, pravočasen in zanesljiv političen proces. Slovenija je pozvala tudi k implementaciji resolucije Varnostnega sveta 2254 in k nadaljnjemu dialogu Sirije s sosednjimi državami, regionalnimi akterji in mednarodno skupnostjo.

Slovenija je skupaj s preostalimi članicami Varnostnega sveta sprejela izjavo za javnost o hutijskem pridržanju uslužbencev OZN in mednarodnih nevladnih organizacij. Države so obsodile tragično smrt člana osebja Svetovnega programa za hrano in zahtevale takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh pridržanih in ponovno poudarile, da so vse grožnje humanitarnim delavcem nedopustne. Prav tako je Varnostni svet sprejel izjavi za javnost z obsodbama terorističnega napada v Afganistanu in napada zoper Službo Združenih narodov za boj proti minam v Srednjeafriški republiki, ki je zahteval življenje enega pripadnika mirovnih sil.

Na odprti razpravi o multilateralizmu je Slovenija poudarila, da za oživitev OZN potrebujemo iskreno zavezanost ustvarjanju sveta brez strahu ob polnem spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva, obravnavo novih varnostnih izzivov, kot so podnebne spremembe, okoljske grožnje, kibernetski napadi in terorizem ter ponos na pretekle dosežke OZN, na njegov pravi okvir, ki omogoča moč pravil ne vladavino moči.

Varnostni svet se je že tretjič letos sestal na izrednem zasedanju z namenom obravnave zaostrovanja razmer na vzhodu DR Kongo. Slovenija je pozvala k prenehanju sovražnosti in nasilja nad civilisti ter k varnemu dostopu humanitarne pomoči. Obe strani se morata vrniti k dialogu in odpraviti vse omejitve prostega gibanja misije OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo. Slovenija je pozdravila sprejetje resolucije, ki zahteva, da oborožena skupina M23 preneha s sovražnostmi in da Ruanda umakne svoje sile z ozemlja Demokratične republike Kongo.

Skoraj dve leti trajajoči spopadi so v Sudanu povzročili vsesplošno humanitarno krizo z rekordnimi števili notranje razseljenih ljudi in beguncev v sosednjih državah ter najhujšo prehransko krizo v zgodovini države. Slovenija je pozvala k prenehanju sovražnosti in takojšnji prekinitvi ognja ter k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravica ter zavez iz Džede.

Varnostni svet je sprejel tudi resolucijo o enoletnem podaljšanju mandata skupine strokovnjakov za sankcije proti Sudanu.