Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst: povezovanje ljudi in planeta
Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga obeležujemo 3. marca, je Generalna skupščina Združenih narodov prvič razglasila leta 2013 in sovpada z obletnico podpisa Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (angleško Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora - CITES) iz leta 1973. CITES je mednarodni sporazum za varstvo ogroženih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, s katerim se želi zagotoviti, da mednarodna trgovina z njimi ne bi ogrožala njihovega preživetja.
Pomen prosto živečih živali in rastlin za dobrobit ljudi
Prosto živeče živalske in rastlinske vrste so bistvene za ohranjanje narave od najvišjih gorskih vrhov do najglobljih oceanskih jarkov. So gradniki zdravih ekosistemov, uravnavajo naravne procese in so temelj biotske raznovrstnosti ter s tem zapletene mreže življenja na Zemlji. Zagotavljajo ekosistemske storitve, ki podpirajo človekovo dobrobit in preživetje: neposredno prispevajo k prehranski varnosti, čisti vodi, uravnavanju podnebja in številnim drugim koristim za ljudi.
Današnja intenzivna človeška dejavnost, raba prostora, onesnaževanje in prekomerna raba naravnih virov žal vse bolj presega sposobnost narave, da se prilagodi in obnovi.
Nezadostno financiranje - ovira za ohranjanje biotske raznovrstnosti
Ob soočanju s trojno planetarno krizo (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje) je inovativno in trajno financiranje ohranjanja narave bolj nujno kot kdaj koli prej. Finančna sredstva, ki so namenjena ukrepom za obnovo in ohranjanje narave, pa trenutno ne zadoščajo, da bi lahko dosegali nujne cilje ohranjanja in obnove narave.
Trenutna sredstva, namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, so ocenjena na približno 143 milijard ameriških dolarjev letno, za doseganje zastavljenih nujnih ciljev pa bi potrebovali 824 milijard ameriških dolarjev letno. Generalni sekretar Združenih Narodov António Guterres je zato pozval k povečanju financiranja, ki bi prispevalo k dolgoročnemu financiranju doseganja svetovnih ciljev trajnostnega razvoja, vključno s cilji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnost.
Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst 2025 - platforma za sodelovanje
Letošnji svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst služi kot globalna platforma za predstavitev finančnih inovacij, raziskovanje izzivov in pristopov sodelovanja, s katerimi se soočajo različni deležniki za zagotavljanje trajnostnega financiranja biotske raznovrstnosti. Dogodek bo združil vlade, organizacije civilne družbe, zasebni sektor in posameznike, da bi razpravljali in razvijali konkretne strategije za zapolnitev vrzeli v financiranju in vlaganje v prihodnost prosto živečih vrst.
Spletna stran Svetovnega dne prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v angleščini).
Financiranje ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti v Sloveniji in Evropski uniji
Evropska komisija ocenjuje, da je za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (spletna stran v angleščini) za izdatke na področju narave potrebno letno sprostiti vsaj 20 milijard evrov, zlasti za naložbe v obnovo narave, v omrežje Natura 2000 ter naložbe v zeleno in modro infrastrukturo v državah članicah EU.
Iskanje novih finančnih virov in zagotavljanje krepitev kapacitet za izvajanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prepoznana ključna izziva tudi v Sloveniji in sta vključena v ukrepe Nacionalnega programa varstva narave 2020–2030 (NPVN). V skladu z NPVN so v Sloveniji ocenjene potrebe za financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti na 47 do 53 milijonov evrov letno. V proračunu Slovenije za leto 2025 je za ukrepe in projekte za ohranjanje in varstvo biotske raznovrstnosti predvidenih 21 milijonov evrov.
Poleg proračunskih sredstev so za te ukrepe na voljo tudi sredstva iz različnih finančnih mehanizmov Evropske unije. Eden večjih virov je Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike, kjer je na letni ravni za biotsko raznovrstnost na voljo približno 16 milijonov evrov (skupno 65 milijonov v obdobju 2025 – 2029). Poleg tega na letni ravni v okviru finančnega mehanizma Life Evropska komisija v povprečju financira projekte za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji v višini okoli 4 milijonov evrov. Manjša sredstva za projekte so na razpolago tudi v skladu Interreg in v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo. Kljub zagotovljenim sredstvom iz omenjenih virov še vedno obstaja vrzel v potrebah za financiranje ohranjanja biotske raznovrstnosti, za zapolnitev katere si prizadevamo s krepljenjem sodelovanja z različnimi resorji in deležniki.
Potrebo po povezovanju za večja vlaganja v ohranjanje biotske raznovrstnosti na Ministrstvu za naravne vire v sodelovanju s partnerji naslavljamo tudi s projekti, kot sta aktualna projekta LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji in LIFE Krepitev zmogljivosti 2022.