Zakladne menice in obveznice – ključ do stabilnega donosa
V tem podkastu se posvečamo dolžniškim vrednostnim papirjem, ki vlagateljem zagotavljajo vnaprej znan, fiksni dohodek, kar pomeni, da prejemajo vnaprej določene obresti v rednih intervalih, običajno letno ali polletno. Poznamo zakladne menice, tako imenovane ljudske obveznice ter državne in podjetniške obveznice. V čem je razlika: v ročnosti in koga s tem financiramo.
Zakladne menice so kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo države za financiranje proračunskih potreb. Ministrstvo za finance izdaja 3-, 6-, 12- in 18-mesečne zakladne menice, nazadnje februarja, ko so bile obrestovane po 2,20 odstotka (3-mesečne), 2,10 (6-mesečne) in 2,26 odstotka (enoletne). Donosi so, tako kot velja za vse kapitalske dobičke, obdavčeni s 25 odstotki.
Obveznice na drugi strani so dolgoročni vrednostni papirji, njihova ročnost je lahko namreč od dve pa vse tja do skoraj nepredstavljivih 100 let.
Državne obveznice prav tako izdajajo nacionalne vlade za financiranje državnih izdatkov in projektov. Te obveznice veljajo za zelo varne naložbe, saj so podprte z vladnim jamstvom. Investitorji prejemajo fiksne obresti (kupon) in ob koncu obdobja tudi glavnico. Zaradi nizkega tveganja so običajno privlačne za vlagatelje, ki iščejo stabilen donos. Posamezniki jih lahko kupijo predsem na sekundarnem trgu, na obresti pa plačajo 25-odstotni davek.
Zelo podobno velja za podjetniške obveznice, le da te izdajajo posamezna podjetja, zato so donosi višji, posledično pa je višje tudi tveganje. V zadnjem času sta se za tak način pridobivanja dodatnih finančnih sredstev – torej namesto da bi odšli na banko po posojilo – odločila SIJ in Incom Leone, največji slovenski proizvajalec sladoleda, ki hkrati sodi tudi med 15 največjih evropskih proizvajalcev sladoleda. Izdali so za 27 milijonov evrov obveznic z ročnostjo pet let in obrestno mero v višini 4,8 odstotka letno.
Za večino državljanov pa so najbolj zanimive tako imenovane ljudske obveznice. Tudi ljudske obveznice izdaja država - lani jih je Slovenija izdala prvič, že čez en teden, 10. marca pa prihaja nova, druga izdaja. Namenjene so fizičnim osebam. Njihov cilj je prebivalcem Slovenije omogočiti, da investirajo v državo, hkrati pa pridobijo stabilen donos. Davčna obravnava je posebna, in sicer obresti iz tega naslova (skupaj z obrestmi na depozite) do 1.000 evrov letno niso obdavčene.
Država je ravno prejšnji teden imetnikom prvih ljudskih obveznic s 3,4-odstotno obrestno mero izplačala 8,87 milijona evrov obresti. Najnižji znesek je jasen - 34 evrov za eno obveznico, zanimiv pa je najvišji znesek - nekdo je ponujen donos ocenil kot dobro priložnost in napolnil košarico ter na račun dobil kar 56.134 evrov. A to pomeni, da je ta vlagatelj velik del ljudskih obveznic kupil kasneje, na sekundarnem trgu oziroma borzi - likvidnost zagotavlja prav OTP -, saj je bilo ob izdaji moč kupiti največ za 100.000 evrov obveznic in bi torej najvišje izplačani osnovni znesek znašal 3.400 evrov. Največ imetnikov ljudskih obveznic je sicer dobilo nekaj manj kot 1.000 evrov obresti in se tako izognilo plačilu davka.
In ravno to prednost poudarja tudi Rok Makovec iz OTP: “Z vsemi temi vrednostnimi papirji je mogoče trgovati tudi kasneje, na sekundarnem trgu, kar pomeni, da so zelo zelo likvidni.” Torej do svojega denarja lahko pridete povsem enako hitro, kot če bi šli na banko in dvignili svoje prihranke.