Mednarodna raziskava: slovenski pacienti zadovoljni s kakovostjo oskrbe na primarni ravni

Raziskava o kazalnikih, o katerih poročajo pacienti (angleško Patient-Reported Indicator Survey – PaRIS), je potekala pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in je trajala več let, v njem je sodelovalo devetnajst držav, tudi Slovenija. Ministrica je v uvodnem nagovoru povedala, da je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije že od vsega začetka tako strokovno kot finančno podpiralo vključitev Slovenije v PaRIS: »Menimo namreč, da lahko rezultati te raziskave pomembno prispevajo k nadaljnji krepitvi in izboljšanju delovanja primarnega zdravstvenega varstva kot enega temeljnih gradnikov zdravstvenega sistema. Osredotočenost na pacienta se ravno v tej raziskavi udejanja v praksi, saj so zdravstveni sistemi ovrednoteni skozi prizmo pacientov.«

Sam projekt je na dogodku, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zdravje, podrobneje predstavil dr. Michael van den Berg, vodja projekta in analitik zdravstvenih politik v okviru OECD. Povedal je, da je raziskava zajela podatke približno 107 tisoč bolnikov, starih 45 let in več ter 1800 praks primarnega zdravstvenega varstva v devetnajstih državah: Avstraliji, Belgiji, Kanadi, Češki, Franciji, Grčiji, Islandiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Romuniji, Savdski Arabiji, Sloveniji, Španiji, Švici, Združenih državah Amerike in Walesu (Združeno kraljestvo). Raziskava se je osredotočala na deset ključnih kazalnikov, pet s področja izidov zdravljenja, pet pa iz izkušenj pacientov. Slovenija se je po izidih raziskave uvrstila nekje v povprečje držav OECD. Opozoril je, da je naloga zdravstva prisluhniti pacientom in se odzivati na njihove potrebe, in ta raziskava se osredotoča ravno na izide zdravljenja in izkušnje v ambulantah družinskih zdravnikov, kot jih vidijo in občutijo pacienti. Zato lahko poročilo služi kot poziv k ukrepanju zdravstvenim sistemom, da v odločanje tesneje vključijo perspektive pacientov, njegove ugotovitve lahko prispevajo k nacionalnim strategijam zdravstvenega varstva, izboljšajo zagotavljanje storitev in podprejo prehod na bolj integrirane in na ljudi osredotočene modele oskrbe.

Dr. Zalika Klemenc Ketiš, nacionalna koordinatorica projekta, je pojasnila, da je v Sloveniji vprašalnik izpolnilo 3303 bolnikov in 81 ambulant družinske medicine. Podrobneje je povzela rezultate raziskave za Slovenijo, ki kažejo, da slovensko primarno zdravstveno varstvo dobro deluje. Kar 81 odstotkov pacientov, ki so sodelovali v raziskavi, na primer ocenjuje kakovost zdravstvene oskrbe kot odlično ali zelo dobro, 58 odstotkov jih zaupa v slovenski zdravstveni sistem in 80 odstotkov je povedalo, da jim čakalna doba ni predstavljala težave. Kot ključne ugotovitve raziskave za Slovenijo je Klemenc Ketiš izpostavila:

• Slovenija je uspešna na področju telesnega in duševnega zdravja ter socialnega delovanja, saj so rezultati nad povprečjem OECD ali blizu njega,
• na področju kakovosti izkušenj in v osebo usmerjene oskrbe so rezultati nekoliko nad povprečjem OECD, kar kaže na pozitivne izkušnje pacientov,
• v primerjavi z drugimi državami so – kljub nižjim izdatkom za zdravstvo na prebivalca – rezultati Slovenije glede dobrega počutja in kakovosti izkušenj še posebej dobri,
• osebe z več kroničnimi boleznimi poročajo o ugodnih zdravstvenih rezultatih, pri čemer so v Sloveniji osebe z več kot tremi boleznimi v boljšem položaju od povprečja OECD,
• Slovenija se sooča z izzivi na področju koordinacije oskrbe, digitalne zdravstvene pismenosti in elektronske izmenjave zdravstvenih podatkov.

Ministrstvo za zdravje že pripravlja zakonske in sistemske ukrepe za področja, ki jih je raziskava izpostavila kot slabša, na primer digitalizacijo in uvajanje uporabnikom prijaznih izboljšav in povečevanje sposobnosti samooskrbe pacientov z izboljševanjem zdravstvene pismenosti. »Tudi zaradi te raziskave so lahko ukrepi, katerih cilj je zagotavljanje dostopne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave za paciente, bolj fokusirani. Izboljševanje kakovosti v zdravstvu ni enkratno dejanje, ampak sistematičen in permanenten proces, katerega cilj je zagotavljanje varne, uspešne, učinkovite, pravočasne, integrirane in enakopravne zdravstvene obravnave, osredotočene na pacienta. In kar je najpomembnejše – izboljševanje kakovosti v zdravstvu vodi v boljšo zdravstveno oskrbo in s tem k boljšim izidom zdravljenja za paciente ter prispeva k njihovemu večjemu zadovoljstvu,« je povedala ministrica za zdravje.

Povezava do raziskave (v angleškem jeziku).