Odločitve vlade s seje vladnega odbora
Vlada se je seznanila s Poročilom nacionalne koordinatorke za Sredozemlje
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve seznanila s Poročilom nacionalne koordinatorke za Sredozemlje o aktivnostih Republike Slovenije v okviru Unije za Sredozemlje (UzS), MED9 in Fundacije Anna Lindh v letu 2024. Vlada je Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve naložila, da v okviru svojega finančnega načrta s svoje proračunske postavke v letu 2025 nameni letni prispevek Uniji za Sredozemlje v višini 20.000 evrov in letni prispevek Fundaciji Anna Lindh v višini 10.000 evrov.
V letu 2024 je bilo organizirano ministrsko zasedanje, in sicer 9. Regionalni forum 28. oktobra 2024 v Barceloni, ki se ga je udeležila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Razprava je bila osredotočena na razmere na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi in Libanonu, varnostne in humanitarne implikacije konflikta ter iskanja rešitev za prekinitev spopadov. Ministri so ob pregledu dosežkov UzS, seznanitvi s potekom reforme in skupnih prioritet za prihodnje delovanje UzS, podprli nadaljnjo reformo in pomen prihodnje vloge UzS v luči novih izzivov. V kontekstu krepitve kapacitet in odpornosti v regiji je ministrica Fajon predstavila pobudo Slovenije v okviru MED9 za ustanovitev Fundacije za opolnomočenje študentov Evro-Sredozemlja.
MZEZ je v partnerstvu z ALF 6. - 7. junija 2024 v Ljubljani organiziralo mednarodno konferenco "Gradimo mostove med jeziki: Človeku prijazna umetna inteligenca za Evro-Sredozemlje". Konferenca je ob sodelovanju predsednice ALF jordanske princese Rym Ali in nagovoru državnega sekretarja Marka Štucina združila strokovnjake na področju prevajanja in umetne inteligence.
Predsednik vlade Robert Golob se je 11. oktobra 2024 udeležil vrha voditeljev držav MED9 v Pafosu na Cipru, kjer so razpravljali o aktualnih vprašanjih v EU ter ob udeležbi jordanskega kralja Abdulaha II. o kriznih razmerah na Bližnjem vzhodu. Predsednik vlade je pred zasedanjem voditelje držav MED9 seznanil s predlogom, da Slovenija leta 2025 prevzame rotirajoče predsedovanje neformalne skupine MED9, kar so voditelji MED9 v skupni izjavi tudi potrdili.
Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Stališče Vlade do sprejetih sklepov Državnega sveta k Zaključkom razvojne konference Decentralizacija in učinkovit javni servis
Vlada je na odboru sprejela tudi Stališče do sprejetih sklepov Državnega sveta Republike Slovenije k Zaključkom razvojne konference »Decentralizacija in učinkovit javni servis: Razvojna vizija Slovenije za naslednje desetletje« in ga pošlje Državnemu svetu.
V zvezi z zaključki panela, na katerem so predstavniki strokovne javnosti in lokalnih skupnosti razpravljali o ključnih izzivih na področju regionalne in kohezijske politike, se pri večini pojavlja stališče o nujnosti ustanovitve pokrajin ter o pozitivnih učinkih decentralizacije in regionalizacije. Vlada ugotavlja, da je na podobna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo pokrajin Državnemu svetu že večkrat odgovorila, stališče Vlade do navedenega vprašanja pa se ni spremenilo. Vlada si v okviru obstoječih regionalnih struktur prizadeva za krepitev regionalnega razvoja.
Po ponovni proučitvi zaključkov posveta Vlada poudarja, da drugi odstavek 143. člena Ustave Republike Slovenije določa, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, s katerim se določi njihovo območje, sedež in ime. S spremembo v letu 2006 pa je bilo določeno tudi, da zakon o ustanovitvi pokrajin sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Namen posebne kvalificirane parlamentarne večine za ustanovitev pokrajin je, da zagotovi visoko stopnjo soglasja glede določitve območij ter sedežev in imen pokrajin, kar so ena najbolj občutljivih vprašanj v zvezi z ustanavljanjem pokrajin. V preteklosti je bilo več poskusov za uresničitev ustavne določbe o pokrajinah tako s strani Vlade kot s strani drugih kvalificiranih predlagateljev zakonov, vendar doslej nobeden ni dobil zadostne politične podpore v Državnem zboru.
Vlada se zaveda, da trenutno ni zadostnega političnega soglasja za ustanovitev pokrajin, zato poudarja, da je ob odsotnosti pokrajin treba regionalni razvoj krepiti skozi funkcionalne regije s poudarjeno razvojno funkcijo, ki bo utrjevala regionalno identiteto. Gre za krepitev institucij, ki že obstajajo, s širitvijo njihovih nalog na specifičnih področjih, kot so: policentrični razvoj, prostorsko načrtovanje, promet, umirjanje čezmejnega vpliva večjih mest sosednjih držav, enakopravno čezmejno sodelovanje ter učinkovitost in kakovost upravljanja javnih storitev. Krepitev sedanjih regionalnih struktur in oblikovanje funkcionalnih regij bosta postopoma premostila prepad med občinami in državo.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2025-2028 uvrstila projekt PAY DAY - Podpora Direktivi o preglednosti plačil
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je s projektom PAY DAY uspešno kandidiral na razpisu Evropske unije, Programa za državljane, enakost, pravice in vrednote (2021-2027), ki je bil namenjen podpori projektom nosilnih ministrstev držav članic pri implementaciji Direktive o preglednosti plačil. Cilj Direktive je okrepiti načelo enakega plačila, zlasti pa razkriti in odpraviti zavestno ali nezavedno pristranskost pri plačilu, ki pogosto vodi do podcenjevanja dela, ki ga opravljajo pretežno ženske.
Projekt PAY DAY poteka od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2026, v času implementacije direktive v nacionalno zakonodajo. Projektne dejavnosti so zastavljene na način, da bodo nosilnemu organu (MDDSZ) pripomogle k uspešni implementaciji direktive ter hkrati informirale ciljne skupine (delodajalce, sindikate in zaposlene) o plačni vrzeli med spoloma, spolno nevtralnih sistemih ocenjevanja in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti.
Namen projekta, ki je bil potrjen na seji odbora, je podpiranje prenosa in izvajanja Direktive o preglednosti plačil z vzpostavitvijo brezplačnega spletnega informacijskega orodja za ugotavljanje razlik v plačilu med spoloma (GPG-IT), nacionalno kampanjo ozaveščanja, usposabljanjem za različne skupine deležnikov ter informiranje ciljnih skupin. Cilji projekta so uspešna implementacija direktive ter povečano znanje in informiranost ciljnih skupin (delodajalci, sindikati in zaposleni) o plačni vrzeli med spoloma, spolno nevtralnih sistemih ocenjevanja in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti.
Aktivnosti v pristojnosti MDDSZ so: koordinacija projekta, izvedba medijske kampanje, izvedba dogodkov (študijski obiski, obiski tujih strokovnjakov in strokovnjakinj v Slovenji, dogodki ozaveščanja za ciljne skupine) ter seveda podpora, strokovna in organizacijska, projektnim partnerjem pri pripravi orodja, smernic ter usposabljanja. Ostale aktivnosti (vzpostavitev spletnega informacijskega orodja, priprava priročnika in smernic, usposabljanje) bodo izvedli ostali projektni partnerji Univerza v Ljubljani – Ekonomska fakulteta, Revelo, d.o.o. in Listina raznolikosti Slovenije.
Višina skupno dodeljenih sredstev MDDSZ za izvajanje projekta je 253.821,58 evra, od tega predstavlja EU financiranje 214.312,72 evra, slovenska udeležba pa v višini 39.508,86 evra. Celotna vrednost projekta skupaj s še preostalimi projektnimi partnerji znaša 697.086,30 evra; Listina raznolikosti Slovenije prejme 88.559,72 evra, Revelo, d.o.o. 264.825 evrov ter Univerza v Ljubljani 89.880 evrov.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti