Minister Poklukar na zasedanju notranjih ministrov Evropske unije v Bruslju

Evropska komisija je ministrom predstavila stanje v schengenskem območju na podlagi tako imenovanega schengenskega barometra. »Zadovoljen sem, ker so prepoznani napori Slovenije, ki si v tristranskem formatu z Italijo in Hrvaško prizadeva k rešitvam za zajezitev nezakonitih migracij – tudi s tristranskimi patruljami na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino – in okrepljeno sodelovanje z Zahodnim Balkanom, še zlasti na področju boja proti organiziranim tihotapskim združbam,« je povedal minister Poklukar.

Sledila je izmenjava mnenj o izvajanju prednostnih nalog v okviru schengenskega cikla 2024–2025. Pri tem so se ministri osredotočili na povečanje učinkovitosti vračanja oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. »Vračanje je eden od temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja,« je poudaril minister in dodal: »Pomembno je, da do tretjih držav pristopamo enotno. Vzpodbudno je, da se to področje vse pogosteje umešča v celovita partnerstva s tretjimi državami.« Ob tem je dodal, da Slovenija podpira spremembo mandata agencije Frontex, da bi ta v prihodnje lahko tretjim državam, tudi partnerjem na Zahodnem Balkanu, pomagala pri izvedbi vračanja v izvorne države. »Za premostitev nacionalnih vrzeli je po našem mnenju ključna prenova zakonodaje na ravni EU. Nov pravni okvir bi moral vsebovati ukrepe za preprečevanje pobega pred vrnitvijo ter za preprečevanje ponavljajočih se prošenj za mednarodno zaščito. Poleg pravic je treba opredeliti tudi obveznosti tujca ter predvideti posledice, če ta ne sodeluje,« je še dejal minister.

Ministri so potrdili splošni pristop do predloga uredbe o postopnem zagonu izvajanja sistema vstopa in izstopa. Predlog omogoča državam članicam postopno izvajanje sistema v obdobju 180 dni od začetka delovanja sistema. Prehodno obdobje se bo začelo s trenutkom, ko bo Evropska komisija prejela izjave vseh 27 držav članic, da so pripravljene na postopni zagon sistema vstopa in izstopa. Slovenija je izjavo o pripravljenosti na začetek izvajanja sistema že poslala. Sistem vstopa in izstopa, ki je sicer del projekta povezljivosti informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev (tako imenovana interoperabilnost), naj bi v praksi začel delovati predvidoma do konca leta 2025.

Predstavljeno je bilo tudi stanje zunanje razsežnosti migracij s poudarkom na razmerah v Siriji. Notranji ministri so izmenjali mnenja tudi o trenutni geopolitični situaciji in njenih posledicah za notranjo varnost Evropske unije. Pri tem je minister Poklukar poudaril pomen enotnega pristopa, koordinacije in redne razprave na ravni Evropske unije. Z vidika Slovenije je bistveno, da imamo čim bolj kakovostne informacije o razvoju varnostne situacije. Treba je zagotoviti pomoč pri vzpostavitvi normalizacije razmer, s čimer bi se zmanjšala tudi možnost, da bi se zaporniki vrnili v teroristične oziroma ekstremistične strukture. Pomembno je tudi usklajeno delovanje držav članic, izmenjava podatkov med državami članicami v okviru Europola in Interpola, boj proti dezinformacijam ter obvladovanje radikalizacije in ekstremizma.

Z vidika razmer v Ukrajini v Sloveniji zaenkrat ne zaznavamo neposrednega vpliva vojne na stanje kriminalitete, se pa zavedamo možnosti, da bi se vpliv lahko pokazal na srednji ali dolgi rok. Zato pozorno spremljamo razvoj kriminalitete v Sloveniji in Evropski uniji s ciljem pravočasnega odziva na morebitne spremembe. Pri tem pa so pomembni tudi preventivni ukrepi za spremljanje tihotapljenja orožja in streliva iz Ukrajine.

Na delovnem kosilu so se notranjim ministrom Evropske unije pridružili predstavniki latinskoameriškega odbora za notranjo varnost. Razpravo so namenili krepitvi sodelovanja v boju proti organizirani kriminaliteti. Na zasedanju je bilo sicer predstavljeno tudi poročilo o napredku na področju boja proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu.