Povprečni čas za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjski objekt je dobrih štiri do pet mesecev

5. 3. 2025

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Čas izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji ne odstopa od časa, potrebnega za izdajo tovrstnih dovoljenj v drugih delih Evropske unije. V primeru zahtevnih industrijskih objektov je po podatkih Evropske komisije potrebnih 5 do 6 let, v Sloveniji takšno gradbeno dovoljenje izdamo bistveno hitreje.

Po evidencah Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) je bilo za obdobje od januarja 2023 do sredine julija 2024 ugotovljeno, da je povprečni čas za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma odločbe za stanovanjsko stavbo (od podane vloge do pravnomočne odločbe) 130 dni. V ta rok je treba prišteti tako čas, ki ga porabi investitor oziroma projektant, da vlogo ustrezno dopolni, kot čas za seznanitev stranskih udeležencev ter čas za morebitne pritožbe do pravnomočnosti. Dovoljenje je lahko izdano tudi v 5 dneh, kot je bilo to v primeru nadomestitvenega objekta za obnovo po poplavah.

Po podatkih Evropske komisije je povprečni čas za izdajo dovoljenj za industrijske objekte v večini evropskih držav 5 do 6 let. V Sloveniji so roki za industrijske objekte bistveno krajši in sicer od 1,5 leta do 2 let. Gre za dolgotrajnejši postopek, saj je vanj običajno vključenih veliko stranskih udeležencev, morebitna presoja vplivov na okolje in druga varstvena območja ter možnost tehtanja o prevladi javne koristi. Vzorčni primer dobre prakse izdaje gradbenega dovoljenja na MNVP je prenova nekdanjega Koloseja, kjer je bila s strani investitorja oddana popolna vloga (niso bile potrebne nobene dopolnitve), gradbeno dovoljenje pa smo tako lahko izdali v 30 dneh.

V Sloveniji je gradnja skladno z določbami prostorskega akta dovoljena le na zazidljivih zemljiščih. Kadar se v javnosti pojavi očitek, da je nekdo gradbeno dovoljenje pridobival več let, običajno ni omenjeno, da je ta oseba bila na primer lastnik kmetijskega, nezazidljivega zemljišča in je samo postopek spreminjanja namembnosti takega zemljišča skozi postopek spremembe občinskega prostorskega akta trajal več let, kar je seveda vplivalo na dolgotrajnost celotnega postopka (postopek teče od zazidljivosti parcele do gradbenega dovoljenja in pridobitve pravice graditi).

Kljub željam investitorjev je nemogoče graditi na nezazidljivih zemljiščih ali v območjih, kjer to preprečujejo predpisi s področja varstva okolja, narave, voda ali v varstvenih pasovih obstoječe infrastrukture. Z izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja se namreč objekt postavlja v prostor za več desetletij, celo stoletij. Kot pravna država in odgovorna družba ne moremo dovoliti izvajanja gradenj na način, ki bi ogrožal javni interes (na primer negativno vplival na naravne vire ali se izvajal na poplavnih območjih). Prav tako je pomembno, da so zgrajeni objekti varni za uporabnike.

Upravni postopek izdaje gradbenega ali uporabnega dovoljenja je administrativni in tehnični postopek in lahko zahteva preverbe na terenu. Ustrezno dovoljenje upravni organ (upravna enota ali ministrstvo) izda takoj, ko so zanj izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Pri tem moramo opozoriti, da je Slovenija ena od redkih držav, ki pozna le eno dovoljenje za dovolitev gradnje in ne dveh. Večina evropskih držav za gradnjo zahteva tako lokacijsko dovoljenje kot tudi gradbeno dovoljenje.

Pristojnost ministrstva pri izdaji dovoljenj

Gradbeni zakon eksplicitno navaja, v katerih primerih je ministrstvo pristojno za izdajo dovoljenj. Za vse druge objekte so za izdajo dovoljenj pristojne upravne enote. MNVP je pristojno za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje in za objekte splošnega družbenega pomena (objekti za športne in kulturne prireditve, bolnišnice) ter za večje kompleksne stanovanjske soseske, protokolarne objekte, objekte posebnega pomena za varnost države, industrijske stavbe in gradbene komplekse, objekte prometne infrastrukture, cevovode in energetske vode, vodne objekte (velike pregrade, večji jezovi…), odlagališča radioaktivnih odpadkov, jedrske in sevalne objekte.

Povprečni čas reševanja zadev na MNVP v letu 2024:

Gradbena dovoljenja v pristojnosti reševanja na državni ravni: 153 dni
Integralna gradbena dovoljenja (vključujejo postopek PVO): 221 dni
Uporabna dovoljenja na državni ravni (kar zajema tehnični pregled, dopolnitev zahtev tehničnega pregleda in izdaje uporabnega dovoljenja ): 53 dni

V želji po pohitritvi postopkov investitorjem svetujemo, da izberejo projektanta, ki bo ob načrtovanju objekta usposobljen tudi v razumevanju prostorskega akta in bo znal projekt uskladiti z vsemi zahtevami tega akta ter bo vložil popolno vlogo. Pomembno je, da projektant pred začetkom projektiranja od pristojnih mnenjedajalcev pridobi vse potrebne informacije glede lokacij priključkov in morebitnih omejitev v prostoru. Investitorji morajo pred gradnjo izbrati tudi ustreznega nadzornika, ki jih, skladno z obligacijskim zakonikom, nadomešča pri gradnji in skrbi za ustreznost izvedbe in uporabo pravih materialov.

Rok za izdajo gradbenega dovoljenja je v primeru popolne vloge dva meseca, v primeru usklajevanja z mnenjedajalci pa tri mesece

V skladu z gradbenim zakonom je rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca, vendar ta rok začne teči šele od dne, ko investitor upravnemu organu predloži popolno zahtevo.

Če mora upravni organ pridobiti mnenje od mnenjedajalca, ker ga ta ni izdal v roku, ali ga celo nadomestiti, ali pa je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci, ker ti niso izdali ustreznih mnenj, je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor ima v skladu z zakonom o upravnem postopku, če mu upravna enota ne izda odločbe v predpisanem roku, pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.

Investitor lahko skrajša ta rok, če poleg popolne vloge priloži tudi pisne izjave stranskih udeležencev, da se strinjajo z nameravano gradnjo, in se sklicujejo na dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo dovoljenja je v tem primeru 30 dni od podane zahteve.

Poseben rok je le za postopke integralnega gradbenega dovoljenja, kjer se izdaja gradbenega dovoljenja združi z okoljsko presojo, in sicer je rok pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj, javne objave in pridobivanja mnenja v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja.

Sistem eGraditev

MNVP z namenom poenostavitve in pohitritve poslovanja na področju graditve po Sloveniji že od marca 2024 postopoma uvaja sistem eGraditev - digitalno podprt postopek izdaje gradbenega dovoljenja, prijave začetka gradnje in uporabnega dovoljenja. Do danes je pridobitev gradbenega dovoljenja po elektronski poti možna že na 26 upravnih enotah v državi. Prav tako pa ves čas poteka informiranje in izobraževanje zaposlenih na upravnih enotah.

Sprememba zakonodaje

Ministrstvo pripravlja noveli prostorske in gradbene zakonodaje, katerih namen je odpraviti nekatere v praksi zaznane težave. Ključno je, da se bo s spremembo mnenjedajalce zavezalo k večji transparentnosti dela in enotnemu roku 30 dni za izdajo mnenja o skladnosti projektne dokumentacije z njegovimi predpisi. Odpravilo se bo nekatere anomalije glede dokazovanja pravice graditi, črtala obveznost prijave začetka gradnje za enostavne stavbe, zapisalo bolj pregledne pogoje glede ugotavljanja skladnosti gradnje z gradbenim dovoljenjem z manjšimi dopustnimi odstopanji, ter omogočilo hitrejše ukrepanje gradbene inšpekcije.

Na predlog spremembe zakonov je v podaljšani javni obravnavi v letu 2024 prispelo skoraj 700 komentarjev, ki so jih strokovne službe preučile in uskladile. Zakona sta trenutno v ponovljeni javni in medresorski obravnavi. Komentarje lahko oddate še do vključno 7. marca 2025.