6. Dan slovenskega lesarstva v znamenju trajnostnega in digitalnega prehoda

Udeleženci so se strinjali, da dvojni prehod v lesni panogi zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov, pri čemer morajo biti podjetja proaktivna pri vlaganjih in strateškem razmisleku o prehodu, razvojno raziskovalne institucije zagotavljati učinkovit prenos znanja, država pa zagotoviti ugodno okolje s finančno podporo in ustrezno zakonodajo. Le s skupnimi napori bo mogoče pospešiti prehod ter zagotoviti večjo odpornost panoge na prihodnje izzive, je bilo slišati na dogodku.

Uvodoma so udeležence pozdravili mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), Tamara Zajec Balažič, vršilka dolžnosti direktorice SPIRIT Slovenija in Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Državni sekretar mag. Dejan Židan je dejal, da ima »lesna panoga ključno vlogo za gospodarski in trajnostni razvoj Slovenije. MGTŠ do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na tehnološki posodobitvi in prehodu v krožno gospodarstvo. V zadnjih letih je bilo za lesarstvo namenjenih 76,2 milijona evrov, polovica za večjo predelavo lesa.« Izpostavil je pomembnost strateškega Izvedbenega dokumenta ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030 in napovedal nadaljevanje razpisov, promocijo lesa ter spodbujanje zelenih javnih naročil. Dodal je, da posebno pozornost namenjajo mikro podjetjem, ki so ključna za gospodarstvo. Za njih pripravljajo poenostavljene razpise in spodbujajo povezovanje z raziskovalnimi institucijami. »V prihodnjih letih bo MGTŠ spodbujal domačo predelavo lesa, s ciljem povečanja zaposlenosti in dodane vrednosti. Slovenski les mora ostati v Sloveniji in prispevati k trajnostnemu razvoju,« je sklenil.

Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice SPIRIT Slovenija je izpostavila aktivnosti, ki jih agencija že več kot desetletje izvaja za promocijo lesa in lesarskih poklicev ter v podporo podjetjem iz lesarske panoge pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. »Naš cilj je okrepiti prepoznavnost in dvigniti ugled lesa tako v strokovni kot splošni javnosti ter povečati zavedanje o njegovih prednostih. Posebno pozornost v zadnjih letih namenjamo tudi mladim – predvsem dijakom in študentom, saj jih želimo navdušiti za les in jim predstaviti številne karierne priložnosti v lesarski panogi. Veseli me, da imamo v Sloveniji številna inovativna lesarska podjetja z velikim razvojnim potencialom. Mnoga med njimi so si že utrla pot na globalne trge – nekatera tudi s podporo SPIRIT Slovenija, saj je za nami več uspešno organiziranih več skupnih nastopov na mednarodnih sejmih in gospodarskih delegacijah s področja lesarstva. Les za Slovenijo predstavlja izjemno priložnost in prihodnost, zato bomo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali z različnimi aktivnostmi za promocijo lesa.«

»Kljub temu da je Slovenija bogata z gozdovi, v gospodarstvu tega naravnega bogastva še ne izkoriščamo dovolj. Še vedno bi lahko več lesa predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo,« je uvodoma izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. To vidi kot veliko izgubljeno priložnost, saj bi z večjo domačo predelavo ustvarili nova delovna mesta, izboljšali konkurenčnost industrije in prispevali k trajnostnemu razvoju. Dodala je, da si GZS prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem se je zahvalila »za dobro sodelovanje gospodarskemu ministrstvu, s katerim smo v sodelovanju z ministrstvi za javno upravo in prostor lani pospešili izdajanje gradbenih dovoljenj, kar je ključno za razvoj panoge. Prav tako aktivno sodelujemo pri prizadevanjih za odpravo neučinkovitih evropskih regulativ, ki obremenjujejo našo industrijo.« Ob tem se je dotaknila tudi obremenitev gospodarstva z dodatnimi prispevki in davki, ki jih je bilo gospodarstvo deležno v zadnjih letih poleg visokih cen energentov, ter izrazila skrb glede morebitnih dodatnih dvigov in novih prispevkov v pokojninski in zdravstveni reformi.

Matteo Grigolini, senior svetovalec pri CSIL Milano, ki je osrednja panožna analitična hiša v Italiji, je spregovoril o trendih in napovedih na ključnih izvoznih trgih za lesno in pohištveno panogo. Prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete in prof. dr. Leon Oblak z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa sta predstavila trende in napovedi na ravni Slovenije in posebej na ravni slovenskega lesarstva.

Strokovni poudarek dogodka je bil na primerih razvoja novih lesnih materialov, tehnologij in inovativne uporabe lesa, kjer so s predstavitvami sodelovali ugledni domači strokovnjaki, kot so dr. Urška Blumauer z Zavoda za gradbeništvo, prof. dr. Miha Humar z Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, dr. Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije ter Tina Preac iz Žiher hiš, Eva Rihter iz podjetja Rihter in Tilen Bergant iz podjetja Smarti.eu.

V odprti razpravi z vključevanjem občinstva na temo izzivov dvojnega trajnostnega in digitalnega prehoda ter odpornosti podjetij na stalne krizne dogodke v širšem poslovnem okolju so sodelovali priznani strokovnjaki, kot so Primož Lušina (Alples), Nataša Teraž Krois (Lumar IG), dr. Aleš Ugovšek (M Sora), Tomaž Rogelj (Jelovica Hiše) ter prof. dr. Primož Oven (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) in Mojca Markizeti (Center poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti Ljubljana). Ključni izzivi in priporočila, ki jih je dala razprava, so bili osredotočeni na tri ravni: podjetja, raziskovalno-razvojne (RR) institucije in državo. Strinjali so se, da bo le z nadaljnjimi inovacijami, investicijami ter prilagodljivostjo na spreminjajoče se tržne pogoje in tehnološki napredek lesarska industrija ostala konkurenčna in trajnostna tudi v prihodnjih letih.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Bogastvo lesa ponuja izjemne možnosti za razvoj in krepitev lesne panoge ter preusmeritev slovenskega gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov. Ključ do uspeha je v premišljeni povezavi naprednih tehnologij ob upoštevanju okoljskih vidikov in krožnega gospodarstva, je bila zaključna misel dogodka.

Sogovorniki so se bili enotni, da bi morala podjetja razčistiti, kaj dvojni prehod zanje pomeni, intenzivneje vlagati v izobraževanje zaposlenih in razvoj digitalnih kompetenc. V digitalizaciji in zeleni trajnosti bi morala videti priložnost za povečanje konkurenčnosti. Ključno je tudi razvijati konkurenčne in trajnostne tehnologije ter pri tem aktivno sodelovati z raziskovalnimi institucijami. Po drugi strani morajo raziskovalno-razvojne institucije krepiti sodelovanje s podjetji in jim nuditi konkretno podporo pri uvajanju novih tehnologij ter prenosu inovacij v industrijsko prakso.

Država pa mora omogočiti namensko financiranje dvojnega prehoda, ne le za nakup strojev, temveč tudi za vlaganja v znanje, kar bo podjetjem olajšale prehod in zmanjšale tveganja povezana z investicijami v trajnost in digitalizacijo. Pomembno je, da država jasno opredeli, kaj dvojni prehod pomeni in podjetjem ter javnosti redno posreduje relevantne informacije. Posebej so izpostavili, da bi morala država izobraževalni sistem še bolj usmeriti v razvoj digitalnih in trajnostnih kompetenc, da bo prihodnja delovna sila bolje pripravljena na izzive prehoda.

V zadnjem delu dogodka je bila svečano obeležena 25. letnica delovanja Lesarskega grozda, ki je s svojim delovanjem pomembno prispeval k obstanku in razvoju slovenske lesne panoge. Podeljena so bila priznanja za dolgoletno odlično sodelovanje in podporo delovanju Lesarskega grozda, ki so jih prejeli SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo pri MGTŠ, Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za lesarstvo Univerze v Ljubljani Biotehniške fakultete in Fakulteta za dizajn.

Posebno obogatitev letošnjega dogodka so predstavljali razstavljeni izdelki iz lesa študentov in dijakov Višje strokovne šole za les in oblikovanje - Lesarske šole, ki so bili na ogled ves čas trajanja dogodka in so poželi veliko navdušenje udeležencev.

Dogodek sta organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija ob sodelovanju GZS - Združenja lesne in pohištvene industrije in Lesarskega grozda.