Minister Han v pogovorih z evropskimi komisarji o ukrepih za večjo konkurenčnost Evropske unije

Minister Han je evropskim komisarjem predstavil gospodarsko situacijo v Sloveniji in pričakovanja Slovenije glede nujnega ukrepanja nove Evropske komisije za večjo konkurenčnost Evropske unije (EU). Napovedal je, da bo Slovenija aktivno in konstruktivno sodelovala pri oblikovanju ukrepov na ravni EU, da bi zagotovili dolgoročno konkurenčnost gospodarstva, sledili ciljem dvojnega prehoda ter obenem ohranili uveljavljene vrednote in pravice za prebivalce v vseh državah članicah. Komisarji so pozdravili obisk ministra Hana in prizadevanja Slovenije za čim tesnejše sodelovanje med državami članicami.

Minister Han je ob obisku poudaril: »Smo v časih, ko je zaradi globalnih političnih in gospodarskih razmer, ki vplivajo tudi na našo varnost, EU soočena z najzahtevnejšimi izzivi v zadnjem obdobju. V takšnih razmerah je pri iskanju rešitev ključnega pomena poenotenje na ravni EU ne glede na parcialne nacionalne ali politične interese. Le tako bomo našli odgovore na najzahtevnejša vprašanja, med katerimi sta tudi zagotovitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in oblikovanje poslovnega okolja, ki bo privlačno za investitorje. V ta namen je potrebno boljše usklajevanje posameznih politik EU, znatno povečanje naložb, več inovacij in več enotnega trga. Pri iskanju virov financiranja za napovedane višje izdatke za obrambo moramo biti zadržani pri morebitnem poseganju v kohezijska sredstva. Takšen pristop bi lahko imel neželene posledice – ključno je, da ta sredstva še naprej služijo predvsem zmanjševanju razlik med najmanj in najbolj razvitimi regijami.«

Z izvršno podpredsednico za čist, pravičen in konkurenčen prehod Tereso Ribera Rodríguez sta izmenjala poglede o posodobitvi pravil o konkurenci, z namenom doseči bolj konkurenčno EU, ki bo evropskim podjetjem omogočila uspešno konkuriranje na svetovnem trgu. Dotaknila sta se tudi vprašanja, kako povezati nova pravila o državni pomoči s cilji čistega industrijskega dogovora.

Minister Han je poudaril, da je za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena napovedana poenostavitev pravil državnih pomoči in s tem zagotovitev pravne gotovosti za prejemnike pomoči. »V tem kontekstu z zanimanjem pričakujemo predlog okvira državnih pomoči za razogljičenje industrije,« je povedal. Podprl je oblikovanje Sklada za konkurenčnost, ki pa ne sme voditi v zmanjševanje sredstev ali ukinjanje obstoječih programov EU. »Pomembno bo zagotoviti enakovreden dostop do sredstev tega sklada po vsej EU, da bi tudi manjše države članice imele možnost so-financiranja projektov iz tega naslova. Poenostaviti in pospešiti je treba tudi postopke na ravni EU, prav tako pa se zavedamo, da moramo enako zagotoviti na nacionalni ravni, saj bomo le tako k sodelovanju pritegnili tudi manjša podjetja,« je poudaril minister Han.

Izvršna podpredsednica Ribera je soglašala, da je trenutna geopolitična situacija zahtevna in da negativno vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva, zato moramo zagotoviti, da bodo vsi, ki poslujejo v EU, spoštovali enaka pravila. Pojasnila je, da namerava Evropska komisija (EK) v okviru javnega posvetovanja zbrati odzive držav članic in deležnikov glede okvira za državno pomoč, ki naj bi prispeval k ciljem dogovora o čisti industriji. Vse politike na ravni EU morajo biti usklajene s cilji dogovora o čisti industriji.

Sogovornika sta se strinjala, da zagotavljanje enakih pogojev nikakor ne sme voditi v trgovinske vojne s tretjimi državami. Minister Han je izvršni podpredsednici Ribera prenesel tudi pričakovanja slovenskega gospodarstva in državljanov do nove EK – da bo slednja pri pripravi predlogov ukrepov spoštovala tudi nacionalne specifike. Izvršna podpredsednica je poudarila, da je pri oblikovanju politik, za katere je pristojna, zavezana pristopu, ki ni posplošen, upošteva nacionalne specifike in vidike vseh relevantnih deležnikov, med njimi tudi sindikatov ter razmer za delavce. Poudarila je, da deregulacija, ki so ji nekateri v zadnjem času zelo naklonjeni, ne sme voditi v slabšanje delovnih pogojev za zaposlene. Nasprotno, investirati moramo v ljudi in ohraniti pridobljene socialne pravice.

Sogovornika sta se dotaknila tudi industrijskih sektorjev, ki jih je Evropska komisija prepoznala kot ranljive v dvojnem prehodu, to so jeklarska in kovinska industrija, avtomobilska industrija in kemijska industrija, ki so zelo pomembni tudi za Slovenijo.

V pogovoru z izvršnim podpredsednikom za blaginjo in industrijsko strategijo Stéphanom Séjournéjem sta izmenjala mnenja o strategiji za povečanje konkurenčnosti evropske industrije ob zagotavljanju pravičnega prehoda, vključno z dogovorom o čisti industriji, aktom o pospeševanju industrijskega razogljičenja in pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa (angleško Important Projects of Common European Interest - IPCEI). Minister Han je poudaril pomen novih priložnosti za podporo malim podjetjem, vključno z novo kategorijo malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Dotaknila pa sta se tudi akcijskega načrta za avtomobilsko industrijo ter nove strategije za posodobljen in poglobljen enotni trg.

Minister Han je poudaril, da je za Slovenijo, ki je tretja najbolj industrializirana država članica in je v samem vrhu držav članic glede na delež energetsko intenzivnih industrij v strukturi gospodarstva, v okviru naporov za razogljičenje industrije in doseganje podnebnih ciljev ključno, da zagotovimo industriji zanesljivo oskrbo z energijo po dostopnih in konkurenčnih cenah v primerjavi z globalnimi tekmeci ter v okviru notranjega trga, kjer bi si morali prizadevati za enake pogoje za vse. »Brez tega evropska industrija ne bo konkurenčna, ne navznoter, ne v globalnem merilu,« je povedal.

Z izvršnim podpredsednikom Séjournéjem sta se dotaknila tudi poenostavitev pravil državnih pomoči, kar je za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena. Minister Han je poudaril, da mora industrija ostati v središču pozornosti Sklada za konkurenčnost, ki jo mora ustrezno podpreti na poti razogljičenja. Strinjala sta se, da je v okviru IPCEI treba poenostaviti in pospešiti postopke ter uvesti prilagojene možnosti financiranja tovrstnih projektov iz centraliziranih sredstev, da bi podjetja (tudi manjša) spodbudili k sodelovanju. Slovenija pozdravlja dogovor s strateškega dialoga o prihodnosti avtomobilske industrije v EU o odložitvi uveljavitve strogih pravil o zmanjšanju izpustov CO2 za ta sektor. »Dobro je, da je EK uvidela, da potrebuje avtomobilska industrija bolj fleksibilna pravila v zvezi s tem. Zelo pomembno je to industrijo podpreti na poti prehoda v ogljično nevtralnost in zagotoviti potrebno predvidljivost in dovolj manevrskega prostora za doseganje ciljev,« je izpostavil minister Han. Dodal je, da Slovenija pozdravlja tudi začetek strateškega dialoga o prihodnosti jeklarskega sektorja v EU.
 
S komisarjem za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport Glennom Micallefom sta govorila o prioritetah Evropske komisije na področju športa, ki jih Slovenija podpira, še posebej glede evropskega modela športa. Minister je predstavil aktivnosti in prioritete, ki jih na področju športa izvaja in načrtuje Slovenija, zlasti spodbujanje mladih talentov, vključevanje ranljivih skupin v športne aktivnosti in spodbujanje športa za vse. Komisar Micallef je poudaril, da pozdravlja ambiciozne nacionalne načrte držav članic za povečanje telesne aktivnosti – tudi z vidika pozitivnih učinkov na zdravje. Sogovornika sta se strinjala, da je treba nadaljevati z vlaganji v šport tako na nacionalni kot evropski ravni, saj to pozitivno vpliva na sinergije med športom, turizmom in gospodarstvom.

S komisarko za širitev Marto Kos sta se dotaknila aktualne geostrateške situacije v svetu in njenem vplivu na področje širitve v EU. Govorila sta tudi o pomenu debirokratizacije na konkurenčnost EU.

Minister Han se je Bruslju srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu mag. Matejem Toninom, Marjanom Šarcem, Matjažem Nemcem, Zalo Tomašič in dr. Vladimirjem Prebiličem. V pogovoru so se dotaknili aktualnega dogajanja v EU in svetu. Strinjali so se, da je na ravni EU potrebno poenotenje držav članic glede zelenega prehoda in investicij v varnost.