Začetek javne obravnave Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi
Gre za del naših širših prizadevanj za izboljšanja položaja delavcev v sektorju. Rok za oddajo komentarjev in pripomb je do vključno nedelje, 30. marca 2025.
Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi sledi nedavno sprejeti noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je omogočil kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi. Zakon je stopil v veljavo konec februarja.
»Zakon in uredba sta prelomnica v boju proti prekarnim pogojem dela v kulturi in širše, saj pošiljata jasno sporočilo: če delavec opravlja primerljivo delo, mora biti tudi primerljivo plačan, in to ne glede na to, ali je zaposlen, ali prekarec,« je ob tem povedal državni sekretar mag. Marko Rusjan. Dodal je, da so na ministrstvu pri pripravi zakonske rešitve tvorno sodelovali s socialnimi partnerji.
Uredba natančneje definira minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila.
Samozaposleni v kulturi za razliko od redno zaposlenih nimajo vseh ugodnosti delovnega razmerja, denimo regresa, plačanega prevoza in malice, dopustov, bolniških odsotnosti in podobno. Ker si sami plačujejo tudi določene stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, se z uredbo uvaja obtežitveni faktor. Ta bo zagotovil dejansko primerljivost plačila. Obtežitveni faktor predstavlja sorazmerne stroške, ki jih ima samozaposleni v kulturi pri zagotavljanju svojih delovnih pogojev (na primer najem pisarne ali delavnice, nakup opreme in podobno).
Uredba podrobneje določa minimalno začetno višino plačila, s katero se zagotavlja primerno plačilo tudi za naročila manjšega obsega oziroma krajšega trajanja. V praksi bo to pomenilo, da bo imel fotograf poleg ur, ki jih preživi na dogodku, plačane tudi ure, ko obdeluje ali razvija fotografije; igralec bo imel plačane tudi ure, ki jih preživi v maski ali na vaji, in ne le na odru; glasbenik bo imel plačane tudi tonske vaje in ne le nastopov, ter podobno.
Uredba v prilogi navaja seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci, kar omogoča uvrščanje v izhodiščni plačni razred tudi za samozaposlene v kulturi. Višina minimalnega plačila se bo z višino plač v javnem sektorju usklajevala enkrat letno. Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, denimo tiste, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih s.p.-jev.
Vlada mora pred sprejetjem uredbe pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi, s čimer se zagotavlja ustrezno zastopanje delavskih pravic in socialnega dialoga.
Samozaposleni v kulturi so pomemben deležnik v kulturnem ekosistemu. Gre za slikarje, režiserje, pisatelje, pesnike, prevajalce, igralce, pevce in številne druge poklice. Samozaposleni redno sodelujejo z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami ter omogočajo razvoj in dostopnost umetnosti po vsej državi. Krovna zakonodaja v kulturi jih umešča v sfero javnega interesa. Samozaposleni v kulturi morajo za to, da so upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, na pet let dokazovati odličnost in pomen svojega dela. Njihov ekonomski in socialni status je neugoden, kar je posledica desetletij nevlaganja v razvoj tega sektorja. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, to pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti.
Na ministrstvu za kulturo si za izboljšanje položaja samozaposlenih prizadevamo tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih in pol smo tako med drugim zvišali sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za več kot 50 odstotkov dvignili nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzeli plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšali soočanje s posledicami epidemije, uvedli nove poklice in prenovili postopek pridobivanja statusa, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlagamo tudi uvedbo drsnega cenzusa in karierne dinamike, kritje stroškov zdravniškega pregleda, izboljšanje pogojev uveljavljanje kritja bolniške odsotnosti in olajšano prehajanje med različnimi oblikami zaposlitev.
Predlog Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi je bil 6. marca 2025 objavljen na portalu eUprava.
Predloge, pripombe in mnenja lahko do vključno 30. marca 2025 oddate neposredno na portalu eDemokracija ali s pripisom »Uredba o minimalnem plačilu – javna razprava« pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (s pripisom »Uredba o minimalnem plačilu – javna razprava«).