Državni sekretar dr. Milan Brglez na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve
Opravljena je bila orientacijska razprava o ti. pre-pack postopkih v predlogu Direktive o harmonizaciji nekaterih vidikov insolvenčnega prava. Pre-pack postopki so vnaprej dogovorjeni postopki prodaje premoženja insolventnega podjetja, kjer se še pred začetkom uradnega stečajnega postopka pripravi načrt za prenos delujočih podjetij ali delov podjetja na novega lastnika. Slovenija načeloma podpira te postopke, ker omogočajo reševanje še delujočih delov podjetij, s tem tudi zaposlitev ter hkrati boljše poplačilo upnikov. Pre-pack postopki so pomembni tudi zaradi konkurenčnosti, saj omogočajo čezmejne kapitalske naložbe. Slovenija je ob tem izrazila tudi svoje pomisleke, saj določba, ki ureja te postopke odstopa od splošnega načela civilnega prava, da se pogodbe ne morejo prenesti z ene stranke na drugo brez soglasja nasprotne stranke. Državni sekretar Brglez je na zasedanju izpostavil, da je treba v direktivi ohraniti pristop, ki temelji na teh načelih, saj gre za pomembno varovalko za nasprotne stranke, na primer delavce.
V času delovnega kosila so ministri izmenjali mnenja o neodvisnosti sodstva. Slovenija je pozdravila redno uvrščanje tematike vladavine prava na agendo Sveta za pravosodje. Neodvisnost in nepristranskost sodstva sta temelja vladavine prava, ki ju je treba zagotavljati ne le na normativni ravni, temveč tudi v praksi. Sodstvu mora biti omogočena institucionalna avtonomija in neodvisnost od izvršilne oblasti. Državni sekretar Brglez je izpostavil, da Slovenija trenutno izvaja prenovo sodniške zakonodaje, ter se zavzel za ničelno toleranco do sovražnega govora in nasilja ter za ustvarjanje varnega delovnega okolja za vse zaposlene v pravosodju.
Na dnevnem redu je bila tudi točka o boju proti nekaznovanosti za zločine, povezane z rusko agresijo v Ukrajini, v okviru katere so bili ministri seznanjeni s trenutnim stanjem. Slovenija še naprej podpira vse aktivnosti EU na tem področju ter še posebej pozdravlja vlogo Eurojusta pri tem. Državni sekretar Brglez je ob tej priložnosti EU pozval k zaščiti Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti v luči sankcij, ki so jih uvedle ZDA. Poudaril je, da je to sodišče potrebno neselektivno podpirati pri njegovem delu.
Države članice so potrdile tudi kompromis glede Sklepov Sveta o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah: financiranje za spodbujanje, varstvo in uveljavljanje temeljnih pravic, o katerih so ministri razpravljali z direktorico Agencije EU za temeljne pravice. Dokument izpostavlja, da so dejavnosti, ki prispevajo k spodbujanju in varstvu temeljnih pravic, običajno nekomercialne narave, zato potrebujejo mehanizme financiranja, in da vzpostavitev, razvoj in spremljanje takšnih mehanizmov ostaja pomembna zaveza EU.
Ob koncu zasedanja je Evropska komisija podala zadnje informacije glede konvencije Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov soglasno sprejela konec decembra 2024. V zvezi s podpisom in ratifikacijo bo Evropska komisija spomladi pripravila predloga dveh sklepov, ki ju bosta nato obravnavala Svet EU in Evropski parlament. Prav tako je Evropska komisija predstavila stanje v pogajanjih z ZDA glede sporazuma o dostopu do elektronskih dokazov, ki bo odpravil konflikt prava in s tem organom kazenskega pravosodja olajšal pridobivanje dokazov neposredno od ponudnikov storitev.
