Celovito upravljanje s sušo, vročinskimi valovi in požari

V okviru projekta 'Srednjeevropsko zavezništvo za izgradnjo odpornosti pred posledicami suše, vročinskih valov in požarov v naravnem okolju s pomočjo regionalnih napovedi vremena in podnebja' (Clim4Cast), je eden izmed ciljev tudi skupni razvoj akcijskih načrtov za odziv na sušne, vročinske in požarne dogodke s sistemom zgodnjega opozarjanja.

Sodelovali so predstavniki iz 12 različnih inštitucij: Nacionalni inštitut za javno zdravje Razvojna agencija Sora, Gozdarski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Agencije Republike Slovenije za okolje, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Zavod za gozdove Slovenije, Limnos, Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije in Inštitut za vode Republike Slovenije. Skupaj smo preučili koncept odzivov na sušo, vročinske valove in gozdne požare, s poudarkom na fazah pripravljenosti, odziva, okrevanja in blaženja. Tak pristop bo omogočal, da se bolje pripravimo na tveganja, hitro ukrepamo, pospešimo okrevanje po dogodkih in se temeljito pripravimo na prihodnje izzive.

Razprava je prinesla dragocene vpoglede, ki nam bodo pomagali oblikovati pregled pristopov in strategij za upravljanje naravnih nesreč, hkrati pa so udeleženci predlagali nadgradnje začetnih predlogov. Ključni poudarki razprave so bili naslednji:

• Čeprav že obstajajo številni ukrepi za zmanjšanje posledic naravnih tveganj, ostaja velik izziv njihova implementacija na lokalni ravni. Tesnejše sodelovanje med državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi je ključno, saj bi to omogočilo boljše prilagajanje ukrepov specifičnim potrebam lokalnih skupnosti. Medsektorsko sodelovanje je bistveno za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov in za izboljšanje odzivnosti ob nesrečah.
• Udeleženci so izpostavili različnost in razdrobljenost podatkovnih baz, kar otežuje usklajeno delovanje med institucijami. Poudarili so potrebo po integraciji podatkovnih sistemov, kar bi omogočilo hitrejše in bolj ciljno usmerjeno opozarjanje ter pripravljenost na naravne nesreče.
• Udeleženci so poudarili, da imajo različne institucije že veliko izkušenj, podatkov in dobrih praks, vendar pogosto ni dovolj učinkovite izmenjave teh informacij. Pomanjkanje usklajenosti pomeni, da se ob naslednjih dogodkih te izkušnje in dobre prakse ne uporabijo v zadostni meri. Zato je potrebno okrepiti mehanizme za izmenjavo znanja ter skupno nadgradnjo procesov, da bi ob prihodnjih nesrečah lahko izkoristili že pridobljena znanja in izvedli uspešne ukrepe.
• Udeleženci so apelirali, da je potrebna dolgoročna vizija za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanja trajnostnih praks. Jasno definirani ukrepi za prilagajanje bodo ključni za odpornost lokalnih skupnosti in sektorjev pred vse pogostejšimi naravnimi nesrečami.

Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem za sodelovanje in prispevek k razpravi.

Še posebej se zahvaljujemo kolegom iz Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskemu inštitutu ter kolegicam z Biotehniške fakultete za njihov uvid v tematiko vročinskih valov in požarov. Njihova strokovna podpora in prispevki so zelo dragoceni za uspešno izvedbo delavnice in nadaljnje korake za boljše upravljanje z naravnimi nesrečami.