Evropska komisija predstavila vizijo Evropske unije za kmetijstvo in hrano

Izredni vremenski dogodki zadnjih nekaj let kažejo, da smo globoko v podnebni krizi, kar že ima neposreden vpliv na prehransko varnost sleherne države. Družba se korenito spreminja, spreminja se odnos novih generacij do hrane. Kaže se pomembnost ohranjanja biodiverzitete in varovanja naravnih virov, kot so na primer tla, kot temelja, od katerega je odvisna odpornost pridelave hrane in prihodnost. Evropska Vizija za kmetijstvo in hrano bo zato prihodnji razvoj skupne kmetijske politike v EU usmerjala ob upoštevanju različnih potreb kmetijstva in pričakovanj širše družbe. Kot je na Brdu povedal Wolfgang Burtscher, generalni direktor generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, Evropska unija tokrat prvič spoznava, da je prehranska varnost ključni izziv Evrope, zlasti v luči vojne v Ukrajini in naravnih katastrof. Poudaril je, da je kmetijstvo in prehrano treba zagotoviti po vsej Evropi, pri načrtovanju in viziji pa upoštevati teritorialne vidike, saj, kot pravi, »ni mogoče enega recepta predpisati za vse kmetijske sisteme«.

Vizija EU sicer temelji na štirih stebrih: kako poskrbeti, da bo kmetijstvo za mlade privlačno; kako zagotoviti konkurenčnost in odpornost agroživilskega sektorja; kako zagotoviti uravnoteženost med ekonomskim vidikom na eni strani ter bojem proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete na drugi strani ter kako zagotoviti pravičnost za vse deležnike. Kot je opozoril Burtcher, vizija prinaša pomembna spoznanja, med drugim, da je treba s subvencijami podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo, to so mladi kmetje ter majhne in srednje kmetije. »Razprave o tem ne bodo enostavne, bodo pa potrebne,« je dejal. Največji izziv za prihodnost bo sicer prihodnji proračunski okvir. »Največje vprašanje je, kako zagotoviti ustrezen proračun, da bomo vizijo lahko udejanjili. Denarja je vedno manj, EU se sooča z novimi izzivi, kot sta zahtevi po oboroževanju in digitalizaciji. Kljub vsem izzivom ostajam optimist in menim, da bo proračun za ustrezno kmetijsko politiko mogoče doseči.«

Izkušnje s pripravo in izvajanjem sedanjega strateškega načrta potrjujejo, da poleg evropskega okvira Slovenija potrebuje tudi bistveno bolj jasen nacionalni strateški okvir razvoja kmetijstva. Torej okvir, ki bo upošteval nacionalne specifike, naravne danosti, strukturo kmetijstva v Sloveniji in ki bo jasneje določil nacionalne prioritete in cilje. »Danes stopamo na pot oblikovanja nove, slovenske vizije za kmetijstvo in prehranski sistem. Zavzemamo se za odločne korake naprej, ki bodo slovenskemu kmetijstvu in širšemu kmetijsko-prehranskemu sistemu prinesli trajnost in odpornost ter s tem tudi konkurenčnost v prihodnjih desetletjih,« je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in dodala: »Ambicija našega ministrstva je, da v tem letu pripravimo strokovne podlage in izhodišča za slovensko Vizijo in izpeljemo proces dialoga.«

Vizija razvoja slovenskega kmetijstva in preobrazbe kmetijsko-prehranskega sistema bo določala, kako se premakniti v smeri večje prehranske suverenosti, kako nasloviti podnebne izzive, spodbuditi tehnološki razvoj kmetijstva in prehod v kmetijstvo, ki bo ekonomsko učinkovito, vpeto v močne verige preskrbe s hrano, a tudi odgovorno do naravnih virov in podnebja, kot je prehod v ekološko kmetijstvo. Ustvariti mora stabilen, dolgoročen okvir za povečanje odpornosti kmetijstva in celotnega kmetijsko-prehranskega sistema. Prilagajanje bo terjalo korenite spremembe v sistemu kmetijske pridelave in prireje. Med ključnimi za preobrazbo slovenskega kmetijstva so mlade generacije, saj imajo vizijo, ideje, znanje in energijo, upoštevati pa je potrebno tudi tiste, ki se s kmetijstvom ukvarjajo že več generacij. Preobrazba v smeri trajnostnega in do podnebja odgovornega kmetijstva terja velike premike v osveščenosti, znanju in tehnologijah, zahteva prepričljiv poslovni model takšne preobrazbe, velikokrat terja spremembo generacij na kmetijah, terja kupca, ki je pripravljen nagraditi prizadevanja kmetov v smeri večje trajnosti, terja delujoče verige.   

Pri pripravi Vizije bo potrebno nasloviti tudi vprašanje, kako naprej s kmetovanjem na zavarovanih območjih, na Naturi 2000, območjih krajinskih parkov, kjer so proizvodnim ciljem nadrejeni neki drugi cilji, npr. glede varovanja narave. Vsak trajnosten prehod pa mora biti tudi pravičen. Modeli pravičnega prehoda so zahtevni in bodo terjali kompromise na vseh straneh, ne le na strani kmetov. Utemeljeni morajo biti na podatkih in na analizah učinkov. V ospredju pa mora biti cilj, da na koncu tega procesa nihče ne bo ostal prezrt.