Finančni ministri v Bruslju enotno o povečanju izdatkov za obrambo Evrope

Nobene dileme ni, da moramo povečati naše varnostne zmogljivosti, je v Bruslju ob robu zasedanja finančnih ministrov Evropske unije, ki so razpravljali tudi o financiranju obrambe oziroma varnosti, povedal minister Klemen Boštjančič.

Finančni ministri so se sicer zedinili pri podpori Natovih standardov pri definiciji, kaj sodi med obrambne izdatke in povečanju izdatkov za obrambo, ker to krepi ne samo evropske obrambe, ampak tudi evropsko industrijo, in nikakor samo vojaške.

»Vsi se strinjamo, da je treba to povečati. Zdaj tisto kar Slovenija zagovarja, da mora biti to povečanje postopno, namreč nemogoče je čez noč ali pa recimo v roku enega leta skočiti iz recimo 1,5 odstotka na 2 odstotka ali 2,5 odstotka, ker je treba seveda smiselno ta sredstva porabiti. Stališče Slovenije je tudi, da k varnosti lahko prispevajo tudi projekti, namenjeni dvojni, torej vojaški in civilni rabi in ne samo vojaška oprema«, je v izjavi še poudaril minister. 

Ministri so bili enotni tudi glede predloga komisije o štiriletni prožnejši uporabi fiskalnih pravil, da bi državam tako omogočili izdatnejša vlaganja v obrambo, ter se zavzeli za spoštovanje evropskih pravil glede zadolževanja in učinkovito porabo namenskega denarja.

Ministri so na zasedanju obravnavali še zakonodajni sveženj za poenostavitve »omnibus«, ki ga je Evropska komisija napovedala v Kompasu za konkurenčnost, v katerem je za doseganje zastavljenih ciljev (zapiranje inovacijske vrzeli; usklajevanje razogljičenja s konkurenčnostjo; zmanjšanje odvisnosti in krepitev varnosti) poudarila pomen odprave ovir na notranjem trgu in poenostavitev, s katerimi bi zagotovili bistveno zmanjšanje regulatornih in administrativnih bremen. Slovenija pozdravlja pobude za krepitev konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva EU v globalnem merilu ter za zmanjševanje strateških odvisnosti in zagotovitev zanesljivosti oskrbovalnih verig in podpira nadaljevanje aktivnosti EU za poenostavitev zakonodaje in znižanje obremenitev, predvsem za mala in srednje velika podjetja.

Finančni ministri so se seznanili tudi s stanjem na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in potrdili splošni pristop glede sprememb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (DAC9), s katero se zagotavlja jasen in usklajen okvir za vložitev in avtomatično izmenjavo informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka. Slovenija podpira enotno rešitev, ki je skladna z razvojem na mednarodni ravni, ter zagotavlja dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim bremenom.

Ministri so izmenjali še mnenja o trenutnem stanju gospodarskih in finančnih posledic agresije Rusije proti Ukrajini, vključno z izvajanjem sankcij, s posebnim poudarkom na njihovi praktični uporabi na carinskem področju.