Minister Papič na neformalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost

Vsebina srečanja je bila vezana na dve delovni srečanji, osredotočeni na proces vzpostavitve evropske strategije za zagonska podjetja in podjetja velikega obsega ter strateško vlogo naslednjega, 10. okvirnega programa EU za raziskave in inovacije.

V prvem delu srečanja je minister Papič poudaril, da je v primerjavi z ameriškim evropski trg preveč fragmentiran za tvegan kapital in kapitalsko rast. »S strategijo moramo zato nasloviti ovire za rast v obstoječem evropskem sistemu in odpreti možnosti za močnejše povezave med univerzami in industrijo. Pri tem je treba upoštevati tudi skepso univerz, ki lahko tovrstno sodelovanje razumejo kot komercializacija raziskav v luči njihove avtonomije. Prav zato bi se v razpravo morale vključiti tudi univerzitetne zveze, kot je na primer EUA, da bi dosegli razumevanje v smeri podpore ustanavljanju in rasti zagonskih podjetij,« je poudaril minister, ki je izpostavil tudi problematiko regulacije. »Namesto, da bi podjetja delovala v enem regulativnem okolju, morajo enak izdelek ali storitev predstaviti 27-krat, če želijo poslovati po celotni EU. Najprej moramo torej nasloviti ti dve temeljni dejstvi, sicer bomo še naprej priča izvozu naših inovacij na druge celine, kjer jih podjetja lahko komercializirajo na večjem trgu in jih nato prodajo nazaj v Evropo.«

V drugem delu srečanja so ministri naslovili naslednji okvirni program za konkurenčnost Evrope, kjer je minister Papič povedal, da  Slovenije v skladu z Draghijem poročilom vidi raziskave in inovacije kot gonilno silo družbenega in industrijskega napredka, ne zgolj kot instrument industrijske politike. »Obstaja le ena pot, s katero lahko zapolnimo inovacijski primanjkljaj med EU in našimi konkurenti: z večanjem obsega tehnologij, ki še ne obstajajo. Konkurenčnost, ki temelji na raziskavah in inovacijah, zahteva sredstva, ki trenutno na ravni EU niso na voljo. Posledično potrebujemo združitev, javnih in zasebnih prizadevanj na področjih skupnega interesa. Okvirni program EU za raziskave in inovacije naj bo magnet in vezivo za naše skupne naložbe,« je bil jasen minister. Izpostavil je še, da mora Evropa postati boljša pri širši uporabi raziskovalnih rezultatov in inovacij. V nadaljevanju je pohvalil idejo konkurenčnega sklada, ki pa bi moral biti strukturiran tako, da bi dopolnjeval avtonomen okvirni program za raziskave in inovacije, kot je poudarjeno v Varšavski deklaraciji. »Na ta način lahko oskrbimo našo prihodnjo konkurenčno prednost s tehnologijami, pripravljenimi za trg.« V zaključku je povedal, da je znanstveni vpliv okvirnega programa EU dvakrat večji od povprečnega nacionalnega raziskovalnega programa. »Razlog za ta uspeh je v sodelovalnih raziskavah oz. transnacionalnih raziskovalnih sodelovanjih, ki so najboljši način za spodbujanje naše konkurenčnosti. Vendar pa bi morali stremeti k povečanemu in hitrejšemu vključevanju malih in srednjih podjetij v raziskovalne ekipe in jim na ta način omogočiti širjenja novih znanj takoj, ko so ustvarjena.«

Minister se je v sklepnem delu neformalnega zasedanja sestal še z dansko ministrico za visoko šolstvo in znanost Christino Egelund. V jedro bilateralnega pogovora sta postavila prihodnji 10. okvirni program ter njegovo strateško vlogo v luči konkurenčnosti EU in se dotaknila tudi vprašanja Evropske diplome.