Minister Kumer s komisarjem Hoekstro o ključnih izzivih zelenega prehoda

Dogovoru za čisto industrijo in prihodnjih zakonodajnih pobudah, med katerimi izstopa revizija evropskega podnebnega zakona, ki jo je Komisija napovedala v prvi četrtini letošnjega leta.

Minister Kumer je komisarju predstavil ključne poudarke slovenske podnebne in energetske politike ter izpostavil, da je podnebna politika ena izmed prednostnih nalog vlade, ki se zaveda tako ranljivosti države glede podnebnih sprememb kot tudi priložnosti, ki jih za gospodarstvo in delovna mesta prispeva razogljičenje. Slovenija je sprejela ambiciozno nadgradnjo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), s katero si prizadeva najkasneje do leta 2033 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Rezultati dela te vlade so že vidni – v 2023 so emisije toplogrednih plinov upadle za 6,5 odstotka, lani pa je Slovenija prvič izpolnila svoj cilj glede deleža obnovljivih virov energije. Posledica obojega je zmanjšana odvisnost od uvoza goriv ter s tem večja odpornost gospodarstva in družbe. Kljub temu ostajajo veliki izzivi, zlasti na področju razogljičenja prometa in energetsko intenzivne industrije, kjer bo treba okrepiti ciljno usmerjene ukrepe ter zagotoviti stabilne finančne in zakonodajne okvirje.

Minister je poudaril, da konkurenčnost in razogljičenje nista nasprotujoča si cilja, temveč se dopolnjujeta – uspešno razogljičenje in z njim povezane inovacije morajo postati gonilo konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Zato Slovenija poziva k čimprejšnji predložitvi ter sprejemu evropskega podnebnega zakona, ki mora uzakoniti cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 ter s tem pripomoči k bolj predvidljivemu poslovnemu okolju. Ključnega pomena pri tem ostajata uravnotežena razdelitev evropskih sredstev za razogljičenje ter upoštevanje nacionalnih specifik, med drugim gospodarskih značilnosti, tranzitne lege države in njene razpršene poselitve ter velike pokritosti z gozdovi.

Komisar Hoekstra je ob obisku poudaril: »Lepo je biti danes tukaj v Sloveniji in se srečati z ministrom Kumrom. Odkar sem začel svoj mandat, sem že večkrat razmišljal o uničujočih poplavah, ki so prizadele državo leta 2023. Slovenija na področju podnebnih politik dela odlično, postavlja si ambiciozne cilje in dobro uporablja evropski sklad za modernizacijo. Prav tako me veseli, da Slovenija za projekt, ki ga bom danes obiskal v Hrastniku, črpa sredstva iz sklada EU za inovacije. Naš nedavno predstavljen dogovor o čisti industriji za konkurenčnost in razogličenje v Evropski uniji je podpora ponovni industrializaciji, kar je lahko spodbuda tudi za rast in trajnostni razvoj Slovenije.«

Po srečanju je minister Kumer izpostavil: »Zavezanost te vlade podnebnim ciljem dokazujejo konkretni rezultati. Na srečanju s komisarjem Hoekstro sem poudaril, da mora biti ključna naloga te Komisije zagotoviti pogoje, v katerih bosta razogljičenje in z njim povezane inovacije spodbudi za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zavzel sem se tudi za pravičnejšo in bolj uravnoteženo razdelitev sredstev iz evropskih skladov, ki podpirajo razogljičenje ter poudaril nekatere specifike naše države, ki jih bo morala nova evropska podnebna zakonodaja upoštevati – naše gospodarske značilnosti, tranzitna lega države in razpršena poselitev ter velika pokritost z gozdovi.«

Minister Kumer in komisar Hoekstra bosta obiskala tudi Steklarno Hrastnik, ki se je s svojim inovativnim projektom uspešno uvrstila med prejemnike sredstev iz Sklada za inovacije. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so razvili hibridno regenerativno steklarsko peč, ki pomembno prispeva k povečanju energetske učinkovitosti ter zmanjšanju emisij v steklarski industriji. S tem projektom je Steklarna Hrastnik postala prvo slovensko podjetje, ki mu je uspelo pridobiti sredstva na drugem razpisu za male projekte v okviru Sklada za inovacije, kar dokazuje, da ima Slovenija inovativna podjetja, sposobna uspešno konkurirati na evropskih razpisih in prispevati k razogljičenju industrije v EU.

Slovenija ostaja zavezana aktivnemu sodelovanju v evropskih razpravah o zelenem prehodu in se bo še naprej zavzemala za učinkovito in pravično podnebno politiko na ravni EU.