Mag. Židan: Jedro EU je uspešno gospodarstvo, nujno je hitro in učinkovito krepiti konkurenčnost.

Na zasedanju ministrov sta bila prisotna oba z vidika omenjenih vsebin ključna izvršna podpredsednika Evropske komisije - Stéphan Séjourné, pristojen za blaginjo in industrijsko strategijo, ter Teresa Ribera, zadolžena za čist, pravičen in konkurenčen prehod.

V prvem delu zasedanja so ministri opravili politično razpravo o krepitvi konkurenčnosti evropske industrije na podlagi Kompasa za konkurenčnost EU in Dogovora o čisti industriji. Kompas za konkurenčnost EU je krovna strategija za delo Evropske komisije v tem mandatu, Dogovor o čisti industriji, ki izhaja iz kompasa, pa predstavlja konkretnejšo pobudo za pospešitev razogljičenja evropske industrije. Konkurenca, enotni trg, rast, ki temelji na inovacijah, ter zeleni in digitalni prehod so temelj gospodarskega modela EU. S proizvodnjo, ki predstavlja 20 odstotkov BDP EU in 25 odstotkov delovnih mest, je industrija hrbtenica gospodarstva EU in ima ključno vlogo pri zagotavljanju njegove konkurenčnosti. Hkrati je konkurenčnost evropske industrije in podjetij pod pritiskom zaradi visokih cen energije, tehnološke konkurence in naraščajočih geopolitičnih napetosti. Ministri so razpravljali o tem, katerim pobudam in ukrepom ter vprašanjem je treba nameniti posebno pozornost.

Državni sekretar mag. Židan je v razpravi poudaril, da je pred nami izredno pomembno obdobje, ko moramo storiti vse, da bomo naši industriji pomagali premostiti izzive, s katerimi se sooča, in ji omogočiti, da bo okrepila svojo konkurenčnost na globalnih trgih. »Jedro EU je uspešno gospodarstvo, ki zagotavlja ljudem vse potrebno. Trenutni trendi niso dobri, zato je potrebno hitro ukrepanje. V Sloveniji se z deležniki veliko pogovarjamo o normativni ureditvi in regulaciji, slišimo potrebo po zmanjšanju obremenitev in upravnih bremen. Evropska komisija je obljubila zmanjšanje upravnih bremen za 25 odstotkov oziroma za 35 odstotkov za mala in srednja podjetja. Pri tem ji želimo pomagati. Včasih je veljalo, da je predsedstvo Sveta EU uspešno, če sprejme čim več regulative, v tem trenutku pa bi bilo smiselno, da v mandatu poljskega predsedstva ne sprejemamo novih regulativ, ampak samo poenostavitve obstoječih. Nadalje, novi instrumenti, kot je na primer evropski sklad za konkurenčnost, morajo biti enakovredno dostopni in prilagojeni tudi za manjše države članice. Enako velja tudi za nov okvir državnih pomoči, ki morajo zagotoviti učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno podporo. Nova pravila, ki so bila objavljena včeraj, smo že začeli preučevati in jih bomo pomagali razvijati. In kot ključno, industriji moramo prednostno omogočiti zanesljiv vir energije po sprejemljivih in konkurenčnih cenah, ki bodo primerljive s cenami energije pri globalnih partnerjih, ki so istočasno tudi naši tekmeci.«

Krepitvi industrijske baze, s ciljem dolgoročne konkurenčnosti in odpornosti evropske industrije, je bila namenjena tudi točka »razno«, v okviru katere je bil predstavljen dokument Španije, ki se mu je pridružila tudi Slovenija. V dokumentu je poudarjeno, da bi moral prihodnji evropski sklad za konkurenčnost vključevati močan industrijski steber za povečanje proizvodne zmogljivosti Evrope. Državni sekretar mag. Židan je ob svoji podpori poudaril: »Industrija je eden od temeljev Evrope. Slovenija se je kot ena od najbolj industrializiranih držav članic pridružila dokumentu, saj menimo, da potrebujemo odločne in ciljne ukrepe ter jasne prioritete. Komisijo prosim, da jih upošteva pri svojem delu.«

Druga osrednja razprava ministrov je bila posvečena enotnemu trgu EU. Enotni trg je temelj gospodarskega uspeha EU, vendar še vedno obstaja veliko neizkoriščenega potenciala. Enotni trg in odprava preostalih ovir na njem je področje, ki ima zelo pomemben horizontalen vpliv na konkurenčnost EU. Zato je pomembna priprava konkretne horizontalne strategije za enotni trg z jasnimi cilji in časovnico in akcijskega načrta za področje storitev. Ministri so razpravljali o svojih pričakovanjih glede strategije, ki jo Komisija napoveduje za maj 2025. Z vidika ovir na področju storitev so izpostavljali pomen digitalizacije. Probleme zaznavajo predvsem pri napotitvah delavcev, kjer je večina naklonjena predlogu e-deklaracije za napotitve, priznavanju poklicnih kvalifikacij in izdajanju dovoljenj.

Državni sekretar mag. Židan je izpostavil pomen notranjega trga, ki je hrbtenica evropskega gospodarstva, vendar je še vedno preveč razdrobljen, da bi lahko izkoristili njegov polni potencial. Ob tem je dejal: »Spomnil bi na izračune g. Draghija, da z nepolno delujočim notranjim trgom na EU ravni letno izgubimo približno 10 odstotkov BDP, kar je več, kot je blagovne in storitvene menjave med EU in ZDA, ki je leta 2023 znašala približno 1.540 milijard evrov. Zato je nujna nadaljnja poglobitev notranjega trga. Podpiramo vse ukrepe za poglabljanje notranjega trga in smo pripravljeni v največji možni meri sodelovali s Komisijo pri njihovi pripravi. Še posebej pomembni so ukrepi za storitveni sektor, ki predstavlja večino BDP in zaposlitev v EU, hkrati pa imamo na tem področju največ problemov. Zato podpiramo pripravo akcijskega načrta za storitve in vse načrtovane ukrepe, kot sta predlog e-deklaracije za napotitve delavcev in priznavanje poklicnih kvalifikacij, ter na splošno večjo harmonizacijo in medsebojno priznavanje. S konkretnimi aktivnostmi moramo čim prej nasloviti najbolj pereče ovire na notranjem trgu, da ne bomo izgubljali 1.700 milijard po nepotrebnem.«

Slovenija je v okviru točke »razno« podprla tudi skupni dokument (non-paper) na temo načrta za novo strategijo notranjega trga, ki ga je poleg Slovenije podpisalo še 15 držav članic.

Naslednja pomembna razprava je bila posvečena poenostavitvi zakonodaje. To je še eno horizontalno področje, ki pomembno vpliva na konkurenčnost EU. Evropska komisija je že pripravila prva dva svežnja za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, načrtuje pa še več svežnjev (t. i. omnibusi). Prvi sveženj med drugim zajema poenostavitve na področju poročanja podjetij o trajnostnosti, skrbnega pregleda glede trajnostnosti in taksonomije. Državni sekretar mag. Židan je v svojem nastopu še enkrat izrazil podporo poenostavitvam. Ob tem je dodal: »Države, ki smo že prenesle določbe Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD), ne smemo biti v neenakem položaju napram tistim državam, ki tega še niso storile. Potrebno je tudi pregledati druga področja zakonodaje, ki bi zahtevala poenostavitve, kot je npr. uredba o deforestaciji, ki ni bila obravnavana na Svetu za konkurenčnost. Prav tako je potrebno upočasniti sprejemanje nove zakonodaje, oziroma že ob njeni pripravi razmišljati o razbremenitvi podjetij, da ne bi bila kasneje potrebna poenostavitev.«

Ministri so na zasedanju opravili tudi razpravo o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Gre za okoljski mehanizem, zasnovan v kontekstu zelenega dogovora in podpore cilju ogljične nevtralnosti EU do leta 2050. Cilj mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov, ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. O tej temi so razpravljale druge formacije Sveta EU, Svet za konkurenčnost pa je temo obravnaval v luči vpliva na industrijo, ki ni zanemarljiv. Državni sekretar mag. Židan je v razpravi o nadaljnji krepitvi mehanizma CBAM poudaril, da Slovenija še naprej podpira sistem trgovanja z emisijami, pri tem pa je potrebno vzpostaviti ravnovesje med podnebno ambicioznostjo in učinkovitostjo oz. izvedljivostjo sistema.

V okviru točk »razno« je Komisija predstavila Akcijski načrt za evropsko avtomobilsko industrijo. Gre za eno od napovedanih novih industrijskih sektorskih pobud na področju industrijske politike. Akcijski načrt, ki ga je Komisija objavila 5. marca 2025, je rezultat vključujočega in sodelovalnega procesa deležnikov v okviru strateškega dialoga o prihodnosti avtomobilske industrije. Predstavlja konkretne ukrepe, ki bodo vodili v trden in trajnosten avtomobilski sektor ter bodo pomagali sprostiti njegove inovativne zmogljivosti. Državni sekretar mag. Židan je poudaril: »Za Slovenijo je avtomobilska industrija zelo pomembna, saj predstavlja enega ključnih strateških sektorjev v strukturi gospodarstva, ki prispeva 10 odstotkov k BDP in ustvarja preko 20 odstotkov slovenskega izvoza. Zato imamo od akcijskega načrta, ki je samo eden od gradnikov za potrebni razvoj sektorja, velika pričakovanja. Strinjamo se, da se evropski avtomobilski industriji ne smemo in ne bomo odpovedali in da jo je potrebno podpreti z javnimi sredstvi na poti njene prilagoditve, tako da lahko ponovno postane zmagovalna.«

Prav tako je bila v okviru točk »razno« opravljena razprava o položaju evropske kemijske industrije. Tudi ta sodi med industrijske sektorje, ki jih je Evropska komisija prepoznala kot ranljive v dvojnem prehodu in jim je treba prednostno pomagati na poti razogljičenja. V razpravi je bila poudarjena predvsem potreba po namenskem aktu EU o kritičnih kemikalijah. Mag. Židan je poudaril: »Tudi ta sektor je zelo pomemben, žal je spet v ospredju vprašanje visoke cene energije, zapletena zakonodaja, pomanjkanje razvoja. Ni druge možnosti, kot da ukrepamo. Posebej v času, ko postajamo še bolj odvisni od strateških partnerjev in ko so v ospredju tudi druge ideje, povezane z varnostnimi tveganji. Potrebno je podpreti tudi ta strateški sektor, ki brez cenovno dostopne oskrbe z energijo ne more obstati.«