Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljamo rešitve za energetsko izrabo odpadkov

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo smo se na izbruh požara v CEROP v Puconcih odzvali takoj ter Inšpektorat za okolje in energijo pozvali k začetku nadzornega postopka. V stiku smo tudi z Javnim podjetjem centra za ravnanje z odpadki Puconci. Ob tem poudarjamo, da se v Sloveniji s pomanjkanjem zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov soočamo že tri desetletja.

Kot odgovor na zatečeno stanje smo na ministrstvu že lani pripravili predlog uredbe, ki bo po sprejemu na vladi podlaga za krepitev energetske izrabe odpadkov. Prizadevamo si tudi za rešitve za obdobje do izgradnje teh kapacitet.

Po dosedanjih ugotovitvah Inšpektorata za okolje in energijo je bilo v času požara na odlagališču skladiščenih približno 3600 ton gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Javno podjetje Centra za ravnanje z odpadki Puconci ima sicer veljavna dovoljenja za izvoz teh odpadkov v Avstrijo in na Slovaško v skupni količini 18.000 ton. Omejitve pri izvozu odpadkov na Madžarsko so se sicer začele že z letom 2020. Odločitev glede izvoza ob veljavnem dovoljenju za izvoz pa je v domeni poslovne strategije podjetja.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se zavedamo pomanjkanja zmogljivosti za energetsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. S takšno situacijo se soočamo že zadnjih trideset let, a žal v tem času konkretni koraki za rešitev tega vprašanja niso bili narejeni. V lanskem letu smo zato na ministrstvu pripravili Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Bodo pa komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadki kljub tej rešitvi še vedno odgovorna za pravilno ravnanje z odpadki, ki so del tržne dejavnosti. Te bo v omenjenih napravah mogoče obdelovati, vendar pod tržnimi pogoji.

Ob takšnih dogodkih se pogosto pojavljajo očitki na račun države, kar je razumljivo, a dolgoročne rešitve ne bodo prišle iz političnega obračunavanja in finančnih interesov, temveč iz odgovornega in strokovnega pristopa vseh deležnikov. Zloraba nesreče za nabiranje političnih točk ne prinaša rešitev – nasprotno, odvrača pozornost od konkretnih ukrepov, ki so nujni za večjo varnost in boljše upravljanje tveganj. Na ministrstvu namreč že dalj časa vodimo aktiven dialog z zbornico komunalnega gospodarstva, s predstavniki regijskih centrov ter s podjetji, ki izvažajo odpadke ter skupaj iščemo rešitve, tudi za prehodno obdobje do izgradnje objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji. Poudarjamo pa, da gre za zelo kompleksen sistem, ki zahteva celovito in vključujočo razpravo, saj zadeva interese vrste deležnikov, od komunalnih podjetij, lokalnih skupnosti do nevladnih organizacij.

Na ministrstvu razmere ves čas budno spremljamo in intenzivno sprejemamo različne ukrepe, s katerimi želimo v prehodnem obdobju olajšati izvoz mešanih komunalnih odpadkov v naprave v tujini. V ta namen smo tudi bistveno pohitrili postopke za pridobivanje izvoznih dovoljenj, preko ambasad v drugih državah preverjamo možne proste kapacitete, predelovalcem goriv smo posredovali kontakte za preverjanje kapacitet v drugih državah članicah, kjer je povsod termična obdelava odpadkov, tudi mešanih komunalnih odpadkov, sicer tržna dejavnost. Poleg tega smo Inšpektorat za okolje in energijo pozvali k dodatnim nadzornim aktivnostim na odlagališčih komunalnih odpadkov, da bi minimizirali možnosti za tovrstne dogodke.

Poleg dolgoročne rešitve, torej uredbe, s katero bomo omogočili postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov preučujemo tudi morebitne rešitve za prehodno obdobje do izgradnje domačih objektov. Te vidimo v podelitvi začasnih koncesij ali sklenitvi pogodb s tujimi ali domačimi izvajalci, ki imajo zmogljivosti za sežig, spodbudah za predelovalce odpadkov, ki bi lahko zmanjšali količino odpadkov namenjeno za sežig ter tako ublažili pritisk na sistem in spodbujanju izvoza gorljivih frakcij v države z ustrezno infrastrukturo.