Svetovni dan pravic potrošnikov
Hrana je varna, kadar je primerna za uživanje in nima škodljivih vplivov na naše zdravje, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. Varnost hrane se zagotavlja v celotni agroživilski verigi, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak v verigi je soodgovoren za zagotavljanje varnosti, ključni pa so znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi v verigi.
Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za svoje zdravje, vključno s podajanjem navodil za varno pripravo in uživanje živil, ki jih potrošniki moramo upoštevati. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno tudi pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost glede označevanja živil leži na izvajalcih živilske dejavnosti, nadzorni organi pa v okviru svojih postopkov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo in ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Označevanje živil je (katera koli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku in ne sme zavajati. Izvajalci živilske dejavnosti morajo živila pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati skladno z zakonodajo, potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo in se tako seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v jedilnik.
Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti: evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirana pridelava in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil. Zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.
Na nas potrošnikih je, da s hrano ravnamo odgovorno in da smo spoštljivi tako do hrane kot do tistih, ki so jo pridelali oziroma proizvedli. Če smo pozorni pri nakupu živil in njihovi pripravi, ustvarimo manj zavržkov hrane. Največ odpadne hrane, kar 44 odstotkov, namreč nastaja v gospodinjstvih, prebivalec Slovenije pa letno v povprečju zavrže 78 kg hrane. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.