Državni sekretar Štucin na Svetu EU za zunanje zadeve

V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino je državni sekretar Štucin pozdravil skupno izjavo ZDA in Ukrajine iz Džede, ki med drugim vključuje predlog 30-dnevne prekinitve ognja. »Gre za pomemben korak na poti do miru, vendar je sedaj Rusija tista, ki mora pokazati, da je pripravljena predlog tudi sprejeti. Pomembno je, da je Ukrajina vključena v mirovna pogajanja, da je del teh pogovorov in da kakršenkoli dogovor vsebuje zadostna varnostna zagotovila za Ukrajino«. Po besedah državnega sekretarja Štucina, bo Slovenija Ukrajini še naprej nudila politično podporo, humanitarno, vojaško in drugo pomoč.

Razprava ministrov o razmerah na Bližnjem vzhodu se je osredotočala na zaostrovanje humanitarnih in varnostnih razmer v Gazi in na Zahodnem bregu ter na nedavno v Kairu sprejetem arabskem načrtu za obnovo Gaze. Kot je izpostavil državni sekretar Štucin, Slovenija poziva k čimprejšnjem začetku izvajanja druge faze dogovora med Izraelom in Hamasom, ki naj vodi k trajni prekinitvi ognja. Poudaril je pomen neprekinjene dostave humanitarne pomoči v Gazo, tudi vode in elektrike, in pozval zagotavljanju finančne podpore EU za krepitev Palestinske oblasti. »Pozdravljamo sprejetje celovitega načrta za obnovo Gaze na izrednem arabskem vrhu v Kairu 4. marca, ki izpostavlja med drugim pomen arabskega in palestinskega lastništva nad samim procesom obnove. Obnova Gaze bo ključna za trajni mir in dolgoročno stabilnost, pri tem bo imela pomembno vlogo tudi EU. Slovenija nasprotuje kakršnemkoli prisilnem preseljevanju Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega, saj to predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in bi dodatno destabiliziralo regijo,« je izjavil Štucin. 

Zunanji ministri so nato razpravljali o varnostnih razmerah v Siriji, nadaljevanju vključujoče tranzicije in podpori EU v tem procesu. Obsodili so nedavni izbruh nasilja na obalnih območjih Sirije, pozvali k nepristranski preiskavi dogodkov, spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic ter se zavzeli za zaščito etnične in verske raznolikosti v državi. Strinjali so se, da mora EU nadaljevati z aktivno vlogo v podporo vključujoči politični tranziciji, kjer so civilna družba in ženske sestavni del tega procesa. S ciljem podpore obnovitvenem procesu v Siriji so pozdravili sklic 9. bruseljske konference, ki je sledila zasedanju FAC.

Razprava o Iranu je bila preložena iz februarskega zasedanja. Poudarek je bil na trenutni situaciji v državi ter prihodnosti odnosov EU z Iranom. Slovenija podpira strateški pristop do Irana, vodenje kritičnega dialoga in vzdrževanje odprtih kanalov diplomatske komunikacije s Teheranom.

V razpravi o odnosih med EU in ZDA so ministri razpravljali predvsem o prednostnih sporočilih in odgovorih EU na aktualne zunanjepolitične usmeritve ZDA. Državni sekretar Štucin je poudaril, da Slovenija podpira nadaljnji proaktiven dialog v transatlantskih odnosih in izpostavljanje pozitivne agende, pri čemer je bistveno, da EU tudi iz vidika lastnih interesov in vrednot nastopa enotno, z usklajenimi stališči ter pristopi.

Pod točko razno so bile med drugim izpostavljene razmere na Zahodnem Balkanu, predvsem iz vidika aktualnega dogajanja v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Ministri so se strinjali, da je potrebno ohranjati Zahodni Balkan visoko na EU agendi. Državni sekretar Štucin je podprl poziv k poglobljeni razpravi na aprilskem zasedanju FAC.

Državni sekretar Marko Štucin se je po koncu zasedanja FAC udeležil 9. bruseljske donatorske konference v podporo obnovi Sirije. V imenu Slovenije je napovedal humanitarno pomoč Siriji v skupni višini 600.000 evrov za obdobje 2025-2026 preko ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti za projekt humanitarnega razminiranja na severovzhodu Sirije.