Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Ljudske obveznice: Stabilnost v turbulentnih časih?

Varčevanje v trenutnih gospodarskih in geopolitičnih turbulencah je tema tokratnega, že šestega podkasta S financami na ti, z državno sekretarko Nikolino Prah. Kaj prinaša nakup tako imenovanih ljudskih obveznic? Kakšen cilj pri tem zasleduje država? Vpis poteka na kar 260 različnih lokacijah, vse do petka 21. marca. Najvišji možni znesek nakupa pa je tokrat povišan na 250.000 evrov.

Letošnja ponujena obestna mera, 2,75 odstotka, je sicer nižja od lanske, a glede na razmere na trgu, ki jih je bilo pri določitvi le-te potrebno upoštevati, zelo dobra, s čimer se strinja tudi velika večina finančnih strokovnjakov. Omenjen donos je zagotovljen za naslednja tri leta, ne glede na to, kaj se bo z obrestmi na depozite dogajalo pri bankah.

In čeprav vemo, da ste v zadnjem času večkrat slišali za ljudske obveznice, še enkrat ponovimo, kaj to sploh je. Ljudska obveznica je vrsta državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdaja država. Namenjene so fizičnim osebam, ki z nakupom obveznice dejansko posojajo denar Sloveniji. V zameno za posojilo pa prejemajo dogovorjene obresti in glavnico ob dospetju. Njena glavna plusa pa: varnost, saj zanje jamči država  in že omenjen zagotovljen donos.

Prav tako so ljudske obveznice deležne posebne davčne obravnave: obresti do 1000 evrov na leto niso obdavčene. A pozor, kot poudarja  državna sekretarka Nikolina Prah, se v ta znesek vštevajo obresti lanske in letošnje ljudske obveznice ter tudi obresti iz depozitov. Če jih boste letos kupili prvič, je znesek pri katerem za nakup ne boste plačali davka 36.000 evrov(če seveda nimate drugih depozitov).

Ne glede na to je očitno kar nekaj Slovencev ocenilo, da so ljudske obveznice dobra naložba. »Zmagovalec«, kot bi ga lahko imenovali, je namreč na sekundarnem trgu v zadnjem letu dokupil toliko ljudskih obveznic prve izdaje, da jih ima sedaj v lasti za kar 1,65 milijona evrov, zato mu je ob prvem izplačilu obresti pripadlo nekaj več kot 56.000 evrov. »Tudi zaradi takih primerov smo se odločili, da zgornjo mejo možnega nakupa z lanskih 100.000 evrov tokrat dvignemo na 250.000,« pravi Prahova, ki jo veseli tudi večmilijonsko trgovanje s tovrstnimi obveznicami na borzi. »To ne le krepi naš kapitalski trg, ampak pomaga tudi pri finančnem opismenjevanju Slovencev, zato si želimo, da tovrstne izdaje postanejo vsakoletna praksa,« še dodaja. Taka kontinuiteta namreč prinaša stabilnost in predvidljivost tako za državo kot tudi vlagatelje.

Seveda pa ljudske obveznice v svetovnem merilu niso nič novega. Prve sploh so bile na borzi vpisane že v začetku 17. stoletja v Amsterdamu na Nizozemskem. Časovno bistveno bližje pa nam je ena največjih in najuspešnejših izdaj v Evropi do zdaj, in sicer leta 2011 v Belgiji. Takrat je njihova vlada po nekajletnem premoru ponovno uvedla ljudske obveznice in v samo nekaj dneh prodala za več kot pet milijard evrov obveznic. To je bil izjemen uspeh in pokazatelj velikega zaupanja belgijskih državljanov v tovrstne naložbe.