Ministri Evropske unije o cenovno dostopni energiji in energetski varnosti
Svet EU za energijo: minister Bojan Kumer in evropski komisar Dan Jørgensen | Avtor: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Prva razprava je bila namenjena Akcijskemu načrtu za cenovno dostopno energijo, ki ga je Evropska komisija predstavila 26. februarja 2025 kot del Dogovora o čisti industriji. Dokument določa ukrepe za znižanje stroškov energije na kratek rok ter strukturne reforme za zagotavljanje stabilnosti energetskih sistemov v prihodnje. Ključni stebri načrta so: znižanje stroškov za odjemalce, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in krepitev pripravljenosti na energetske krize.
Slovenija pozdravlja predstavljene ukrepe in meni, da gredo v pravo smer. Aktivno si prizadeva za rešitve, ki bodo dolgoročno stabilizirale energetski trg in zagotavljale zanesljivo oskrbo. Poudarja nujnost takojšnje implementacije predvidenih ukrepov, ki bodo omogočili hitro znižanje zneskov na položnicah. Ob tem opozarja na potrebo po premišljeni implementaciji, ki ne bo povečevala administrativnih bremen.
Posebej pozdravlja napovedano pripravo metodologije za obračun omrežnin in smernic za njihovo morebitno znižanje s sredstvi iz državnih proračunov. Slovenija si prizadeva za bolj spodbujevalni sistem obračunavanja omrežnin, ki bo podprl investicije v čiste tehnologije ter omogočil pravičen in zeleni prehod.
Energetska varnost in zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov
V okviru razprave o energetski varnosti so ministri ocenili stanje oskrbe z energijo v Evropski uniji ter razpravljali o prihodnjih korakih. Slovenija podpira postopno opuščanje ruskih fosilnih goriv in diverzifikacijo virov oskrbe z energijo. Ob tem izpostavlja pomen strateške avtonomije Evropske unije, povečane uporabe čistih virov energije, ukrepov za učinkovito rabo energije ter fizične in kibernetske zaščite energetske infrastrukture.
Evropska komisija je tudi predstavila informacije o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo v Evropski uniji, direktor Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (angleško The European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators – ACER) pa je poročal o stanju na evropskih trgih plina in električne energije. Ukrajinska delegacija je predstavila stanje energetskega sektorja po ruskih napadih na energetsko infrastrukturo.
Estonija, Latvija in Litva so seznanile ministre s procesom sinhronizacije svojih elektroenergetskih sistemov s celinsko Evropo, ki so ga izvedle 8. februarja 2025. Češka je predstavila informacije o možnih izboljšavah delegiranega akta o obnovljivih plinih nebiološkega izvora ter razvoju vodikovega ekosistema.
V okviru delovnega kosila so ministri skupaj s predsednikoma Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (angleško European Network of Transmission System Operators for Gas - ENTSOG) in Evropske mreže sistemskih operaterjev za električno energijo (angleško European Network of Transmission System Operators for Electricity - ENTSO-E) razpravljali o kritični energetski infrastrukturi v EU.
Neformalna srečanja in bilateralni pogovori
Ob robu zasedanja je potekalo tudi neformalno srečanje Jedrskega zavezništva, v katerem sodelujejo države, ki zagovarjajo vključitev jedrske energije v energetski prehod.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob robu zasedanja opravil tudi več bilateralnih srečanj. Najprej se je srečal z italijanskim ministrom za okolje in energetsko varnost Gilbertom Pichettom Fratinom, s katerim sta govorila o sodelovanju na področju čistega vodika. S komisarjem za energijo in stanovanjska vprašanja Danom Jørgensenom sta se dotaknila dostopnosti cen energije, podnebnih prizadevanj in mednarodnega sodelovanja. Pogovor s komisarko za širitev Marto Kos je bil namenjen informiranju o aktivnostih ministrstva v povezavi z državami kandidatkami za članstvo. Minister je opravil tudi kratko srečanje izvršno podpredsednico Evropske komisije Tereso Ribero Rodriguez, kjer sta izmenjala nekaj besed glede prioritet Evropske komisije na področju konkurenčnosti.
Slovenija je v razpravah aktivno zastopala stališča, ki prispevajo k stabilni, trajnostni in dostopni energetski prihodnosti Evropske unije.