Premier dr. Robert Golob: Edini, ki lahko skrbimo za svojo varnost, smo mi sami

Poudaril je, da se naša življenja in razmere v svetu hitro spreminjajo ter da je na te spremembe treba najti ustrezen odgovor. Kajti kdor se ne prilagaja času, tvega, je opozoril. Spomnil je na delo španskega filozofa in pisatelja Joséja Ortega y Gasseta ter na razpravo o tem, kaj nas lahko zgodovina nauči – predvsem o tem, čemu se lahko izognemo. V modernih časih namreč ni smiselno ponavljati potez iz preteklosti.

Ob tem je poudaril, da so prav zato pomembne vaje, na katerih preverjamo svoje sposobnosti in ugotavljamo, kaj deluje dobro in kaj ne. »Vaje so poskusi simulacije življenja v bližnji prihodnosti, in če jih vzamemo resno, se lahko veliko naučimo,« je dejal. Pomanjkljivosti, ki jih take vaje razkrijejo – bodisi na sistemski, lokalni, strokovni ali politični ravni – so po njegovih besedah ozdravljive s prilagoditvami na kadrovskem in finančnem področju. Kot posebej pozitivno pa je izpostavil, da je vaja Odpornost 2024 znova okrepila duh pripadnosti in sodelovanja. »To je tisti duh, ki nas Slovence krasi, da se v nuji znajdemo in si pomagamo. Tako ob naravnih in človeških nesrečah kot tudi v vojni, kot je bila leta 1991. Enako smo dolžni ukrepati ob današnjih grožnjah, bodisi naravnih bodisi človeških, še posebej, če se zgodijo v Evropi. Pomagati moramo ljudem, ki so v taki stiski, kot smo bili mi, ko je okupator prišel na naše ozemlje,« je poudaril državni sekretar Vojko Volk.

Po njegovih besedah je zdaj še jasneje, da je bila lanskoletna vaja prava odločitev ob pravem času. Krizne razmere, ki jih povzroča nasprotnik in na katere v Evropi nismo bili pripravljeni, so postale del naše realnosti ter vplivajo na vsa področja življenja. Izpostavil je tudi pomembno vlogo članov vlade, državnega zbora in predsednice republike pri vključevanju v vajo. Na koncu je državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost ugotovitve vaje strnil z mislijo, da za varnost velja podobno kot za zdravje posameznika. »Vsak mora najprej poskrbeti za svoje zdravje – in enako velja za države. Države morajo najprej poskrbeti za svojo varnost, vendar ne le za varnost, temveč tudi za odpornost. Šele nato lahko prispevajo v okviru zavezništva,« je nagovor sklenil državni sekretar Vojko Volk.

Prehranska varnost in zdravje 

V okviru posveta so potekali trije paneli. Prvi je bil namenjen prehranski varnosti in zdravju, na njem pa so sodelovali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec ter predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana doc. dr. Marko Jug, dr. med. Panel je moderiral Tomaž Primožič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavne teme pogovora so bile zaščita kmetijskih zemljišč, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti, odpornost slovenskega zdravstvenega sistema, ki temelji na njegovi učinkoviti organizaciji, ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe prebivalstva v izrednih razmerah.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je izpostavila doseženo soglasje na najvišji državni ravni o pomenu trajno varovanih kmetijskih zemljišč, saj so ta nujna za zagotavljanje zadostne pridelave hrane. Po njenem mnenju je k večjemu zavedanju o pomenu kmetijske samooskrbe pomembno prispevala lanska nacionalna vaja Odpornost. Poudarila je tudi strateško umeščanje kmetijskih zemljišč v prostor, pri čemer je treba ohranjati ravnovesje med kmetijstvom, gospodarstvom in javno infrastrukturo. Dodala je, da na ministrstvu na tem področju pripravljajo več zakonskih rešitev.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da odpornost države temelji na hitrem in učinkovitem odzivu na krize, pri čemer ima ključno vlogo tudi odpornost zdravstvenega sistema, tako z infrastrukturnega kot kadrovskega vidika. Vlada zato uvaja različne ukrepe in oblike spodbud, spremenila je plačni sistem in organizacijo dela ter sprejela več normativnih aktov. Ministrica je izpostavila tudi pomen preventivnih programov ter zdravega življenjskega sloga, saj lahko vsak posameznik s tem pomembno prispeva k zmanjšanju potreb po zdravljenju.

Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje izr. prof. dr. Branko Gabrovec je poudaril pomen prilagajanja  zdravstvenega sistema na spremembe v prebivalstvu in širšem družbenem okolju. Opozoril je tudi na vlogo socialnovarstvenega sektorja, ki ne bi smel dodatno obremenjevati zdravstvenega sistema, še posebej ob izrednih dogodkih, kot so bile denimo poplave.

Predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana doc. dr. Marko Jug, dr. med., je poudaril, da bo novi nacionalni center za izredne razmere, ki bo zgrajen ob Bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani, zdravstvena ustanova dvojne rabe. »Uporabljali ga bomo v izrednih razmerah, medtem ko bodo v običajnih razmerah operacijske dvorane in diagnostične terapevtske storitve prav tako na voljo prebivalstvu. V tej bolnišnici se predvidevajo operacijske dvorane, ki bodo izjemno pomembne za Univerzitetni klinični center Ljubljana tudi v obdobju treh do štirih let, ko načrtujemo prenovo operativnega bloka,« je povedal dr. Jug. Ob tem je še dodal: »Odpornosti telesa ne morete krepiti, ko je telo bolno, odpornost se krepi, ko je telo zdravo. Tudi zdravstveni sistem je treba krepiti v času miru, ne v času izrednih razmer.«

Infrastruktura in energetika

Na drugem panelu z naslovom Infrastruktura in energetika so o pomenu odporne prometne in energetske infrastrukture spregovorili ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin in predstavnik Slovenskega državnega holdinga dr. Damir Črnčec. Panel je moderirala Katja Geršak Katja Geršak iz nevladne organizacije Regionalni dialog. Sogovorniki so se strinjali, da je lanska vaja Odpornost pokazala, da je Slovenija na nenadne kritične situacije dobro pripravljena.

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je poudarila, da v luči krepitve obrambnih zmogljivosti skupaj z Ministrstvom za obrambo pregledujejo nekatere projekte s področja prometne infrastrukture, ki so vključeni v državni proračun, vendar jih do zdaj niso prikazovali kot obrambne stroške. Po mnenju ministrice je takih projektov, ki bi jih lahko šteli za dvojno rabo, kar nekaj. »Ko bo v naslednjem letu zgrajen nov drugi tir, bo tovor iz Luke Koper v osrednjo Slovenijo potoval po daleč najkrajši poti,« je še dodala ministrica mag. Bratušek.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je izpostavil pomen energetskega prehoda na trajnostno odporne sisteme in domače vire, ki niso odvisni od zunanjih dejavnikov, na katere država nima vpliva. Še posebej je opozoril na ranljivost energetske infrastrukture, saj je ta lahka tarča napadov. »Zato je pomembno, da gradimo lokalno  in regionalno odporne energetske sisteme,« je pojasnil minister mag. Kumer.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je poudaril, da je obramba naloga celotne države. »Danes je popolnoma razumljivo, da sta obramba in odpornost odgovornosti, ki sta v rokah nas vseh,« je dejal. Po njegovih besedah so sklepi lanske vaje Odpornost pokazali, da sta nacionalnovarnostni in obrambni sistem stabilna. »Vendar smo zaznali nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba – nekatere zelo hitro – nadgraditi. Vlada je prejšnji teden sprejela akcijski načrt z več kot 50 točkami. Poleg tega pa bodo vsa ministrstva in drugi deležniki kritične infrastrukture sprejeli še svoje akcijske načrte. Danes se torej ukvarjamo tako s strateškimi odgovori kot z rešitvami za pomanjkljivosti, ki smo jih odkrili na vaji,« je še pojasnil državni sekretar Pavlin.

Predstavnik Slovenskega državnega holdinga dr. Damir Črnčec je v svojem nastopu poudaril, da Ministrstvo za obrambo deluje kot koordinator kriznega upravljanja in zaščite kritične infrastrukture. Po njegovem mnenju se pojem odpornost nanaša na celotno kritično infrastrukturo in varnost, zato morajo vsi deležniki delovati usklajeno. Poudaril je pomen medsebojnega sodelovanja in izpostavil vlogo Slovenskega državnega holdinga, ki je po zakonu dolžan slediti strateškim ciljem, povezanim s kritično infrastrukturo. To pa vpliva tudi na podjetja, ki jih holding upravlja. Pri tem je posebej izpostavil podjetji Luko Koper in Telekom Slovenije, ki sta zelo dejavno vpeti v te aktivnosti.

Odpornost nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije

Na tretjem panelu, posvečenem odpornosti nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije, so sodelovali minister za obrambo mag. Borut Sajovic, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, veleposlanik pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Natu dr. Andrej Benedejčič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Panel je moderiral dekan Fakultete za družbene vede prof. dr. Iztok Prezelj. Sogovorniki so se strinjali, da je za resnično odpornost države nujno sodelovanje celotne družbe. Prav tako so poudarili, da pojem odpornost obsega več kot le oborožene sile, saj te ob krizah za učinkovito delovanje potrebujejo podporo širše družbe.

Minister za obrambo mag. Sajovic je poudaril, da odpornost krepimo z ljudmi in za ljudi. Povedal je, da so trenutno vsi trendi v Slovenski vojski pozitivni. Izpostavil je predvsem kadrovsko popolnjevanje, saj trenutno v Slovensko vojsko vstopa več ljudi, kot jih iz nje odide. Posebej spodbuden je trend rasti zanimanja za pogodbeno rezervo, saj imamo trenutno že 1116 pogodbenih rezervistov. Minister je tudi optimističen glede odnosa mladih do Slovenske vojske. Znatno se je povečala udeležba na vojaških taborih za mlade, zanimanje za vojsko je izjemno, prav tako narašča število štipendistov, ki jih je danes že 590. S številnimi ukrepi zagotavljamo dobre pogoje za delo in sodelovanje s Slovensko vojsko. Minister je izpostavil tudi naložbe v Slovensko vojsko, saj smo v zadnjih treh letih obnovili številne nastanitvene zmogljivosti. Znatno smo povečali tudi sredstva za znanost in izobraževanje ter okrepili sodelovanje s slovensko obrambno industrijo. Poudaril je, da če si želimo miru, je vanj treba tudi ustrezno vlagati. Glede sodelovanja v okviru zavezništva je izpostavil, da smo s članstvom v Natu enakopravni z vsemi drugimi državami v zavezništvu. »Vsako zavezništvo ima svoja pravila, ki se jih moramo kot člani držati,« je dejal minister mag. Sajovic. Glede prihodnjega povečevanja obrambnih izdatkov je napovedal, da bomo obljubljena dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo dosegli pred letom 2030. Kar zadeva naložbe v modernizacijo in opremo Slovensko vojsko, je poleg vlaganj v oborožitev poudaril pomen opreme za dvojno rabo. Kot primer je navedel velike naravne katastrofe v preteklih letih, ko so pripadniki Slovenske vojske s tipično vojaško opremo, kot so oklepniki, med prvimi prispeli na prizadeta območja – denimo na Koroško ob poplavah in na Jezersko ob katastrofalnem žledu, kjer so posredovali z oklepniki Svarun in Valuk. Izpostavil je tudi pomen helikopterjev Slovenske vojske v sistemu helikopterske nujne medicinske pomoči.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izpostavil grožnje nacionalni varnosti, med katerimi so denimo nezakonite migracije, ki so danes v Sloveniji že stalnica. Opozoril je tidi na vse pogostejše kibernetske napade, ki predstavljajo resno grožnjo različnim ustanovam. »Te grožnje zahtevajo odziv. Nanje odgovarjamo medresorsko in strateško,« je poudaril minister Poklukar.

Veleposlanik pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič je predstavil zgodovinski pogled na odpornost in poudaril, da se je v desetletjih po koncu hladne vojne izgubil institucionalni spomin. Poleg vloge vojske je izpostavil tudi vlogo gospodarstva, ki je v tem obdobju doživelo velike spremembe – zlasti privatizacijo v nekaterih ključnih sektorjih ter selitev več ključnih sektorjev v tujino. To še posebej velja za telekomunikacije in logistiko, kjer je že skoraj 90 odstotkov podjetij v zasebnem sektorju. Po njegovih besedah Nato prepoznava pomen odpornosti, zato je ustanovil poseben odbor, ki se ne ukvarja samo s konvencionalno obrambo, temveč tudi s področji, kot so energetika, zdravstvo, nadzor migracij in nekatera druga področja. Poudaril je, da se znanje iz preteklosti postopoma obnavlja, predvsem zaradi nove geopolitične realnosti, vojne v Ukrajini in sprememb po zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike,  ki vplivajo na stabilnost čezatlantskih odnosov.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš je prav tako izpostavil pomen kadrovske krepitve Slovenske vojske. Poudaril je tri ključna sporočila. Prvo je bilo, da se Slovenska vojska tako kot vsaka vojska v miru usposablja za krizo oziroma vojno. In tako mora ostati tudi v prihodnje. Kot drugo je navedel ugotovitve iz vaje Odpornost, ki ponujajo jasne smernice za prihodnost. Ključni cilj je zgraditi obrambno-varnostni sistem, ki bo skupaj s Slovensko vojsko odziven in vzdržen in ki bo lahko samostojno branil državo in deloval tudi v zavezništvu. Kot tretje pa načelnik si želi, da bi se namesto o dilemi vlaganja v maslo ali topove v prihodnosti več pogovarjali o dilemi vlaganja v varnost ali obrambo.

Sklepni nagovor premierja dr. Roberta Goloba

Posvet o krepitvi odpornosti Republike Slovenije je sklenil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v svojem nagovoru poudaril, da smo edini, ki smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami. Premier je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da smo po treh letih vojne v Ukrajini dočakali preblisk upanja za dosego premirja. »To pa ne pomeni, da se je geopolitična situacija v svetu spremenila. Ravno premirje na Bližnjem vzhodu, v katerega smo polagali toliko upanja pred meseci in ga navdušeno pozdravili, je žal v tem tednu zaradi potez Netanjahujeve vlade dobilo nov prizvok – obračun s političnimi nasprotniki z druge strani,« je povedal premier. Ob tem je opozoril, da mir ni nikoli zagotovljen ali samoumeven.« V tej luči je opozoril, da tudi Slovenija ne more računati, da bo naša država varna in odporna sama po sebi ali pa da bodo za to poskrbeli bližnji sosedje s prijateljskimi nameni ali daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost. Premier je  pozdravil današnje srečanje o tem, kako zgraditi odpornejšo Slovenijo. »To je to tisto, kar smo dolžni našim državljankam in državljanom. Ne le danes, temveč tudi za prihodnje generacije.« Zato so tudi stališča, ki jih zagovarja Slovenija, tako v Evropski uniji kot tudi v Natu, vedno konsistentna. »Kar koli počnemo, moramo početi z namenom, da ohranimo trajni mir. Da nagovarjamo tudi druge, da delujejo po isti poti zagovarjanja človekovih pravic,« je povedal premier in pozval k hkratni krepitvi odpornosti doma. Ob pričakovanih debatah o povišanju sredstev za obrambo je premier dr. Golob ponovil stališče Slovenije, ki ga je predstavil že na neformalnih sestankih voditeljev in formalnem evropskem svetu. »Verjamemo, da obramba ni samo orožje, temveč je bistveno več. Verjamemo, da mora obramba vsebovati komponento varnosti in tudi komponento odpornosti. In pri tem nam je uspelo, da smo razširili krog držav znotraj Evropske unije, ki verjame v moč premirja. Da ni vse v tem, da se pošilja vojsko na krizna območja, temveč da se najprej doseže premirje na teh območjih in šele potem se sprašujemo o vojski.«

V nadaljevanju je predsednik vlade  izrazil velik ponos, saj smo Slovenci edinstveni. Že desetletja gradimo ob sebi unikaten sistem civilne zaščite kot tudi sistem za zaščito in reševanje. »Tudi zaradi tega smo se po nedavni evropski raziskavi uvrstili na sam vrh evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče, tako naravne kot tudi človeške katastrofe. Naša dolžnost je, da ta sistem čuvamo in v težkih časih dodatno krepimo,« je dejal premier in dodal, da smo lahko tako lahko še naprej za zgled Evropi.

Premier je dejal tudi, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd. Ampak ravno s tem, ko govorimo o odpornosti, ko bomo povečevali svoje izdatke za obrambo, varnost in odpornost, ko bomo dosegli izboljšave varnosti, bomo kot družba tudi pravičnejši in boljše pripravljeni na izzive prihodnosti. »Tako bo tudi naše prebivalstvo imelo od tega neposredne in takojšnje učinke. In to je tisto, za kar si bom prizadeval še naprej.« Dodaj je, da ne bežimo od realnosti. »Vemo, da bo treba tudi naše obrambne zmogljivosti hitreje zapolniti. Vzporedno s tem želimo narediti tudi to, da se bodo prebivalci zavedali, katere so neposredne koristi takih investicij v dvojno rabo, in tudi v ostale sisteme – od zdravstva, infrastrukture, kibernetske varnosti, ljudi, vesolja, tudi civilne zaščite, kjer so neposredne koristi za Slovenijo danes in takoj,« je povedal premier in dodal: »Zaveza, ki jo lahko dajemo, je, da v prihodnjih letih to povečevanje ne bo šlo na račun rezanja dosedanjih zatečenih pravic katere koli skupine, še najmanj pa najbolj ranljivih oziroma v tem primeru socialnih transferjev.«
Najti moramo način, kako bomo povečanje izdatkov za obrambo, varnost in odpornost uspeli realizirati na druge načine z zagotavljanjem dodatnih virov, je dodal premier dr. Golob. Zaključil je, da je v pripravi nov predlog resolucije, ki se bo naslavljala obrambne izdatke, in bo skušala zaobjeti širok nacionalni konsenz. »To je to pravi način, to je prava pot, po kateri Slovenija ponosno in samozavestno koraka naprej,« je zaključil predsednik vlade dr. Robert Golob.

Uvodni video posnetek posveta Krepitev odpornosti Republike Slovenije si lahko ogledate na Youtube kanalu Ministrstva za obrambo.