Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija izpolnjuje obveznosti po Skupni konvenciji

Med 17. in 28. marcem na Dunaju poteka osmi pregledovalni sestanek pogodbenic Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
Trije veliki ekrani prikazujejo direktorja g. Grossija med pozdravnim nagovorom

Pozdravni nagovor direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo | Avtor: URSJV

1 / 3

Slovensko delegacijo na pregledovalnem sestanku sestavljajo predstavniki Uprave za jedrsko varnost, Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), Nuklearne elektrarne Krško d.o.o. in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov (OZN), Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Delegacija je uspešno predstavila stanje na tem področju v naši državi ter odgovarjala na številna podrobna vprašanja drugih držav pogodbenic.

Države pogodbenice so v okviru predstavitve slovenskega poročila kot primere zelo uspešnega in zglednega ravnanja prepoznale naslednje dosežke:

  • Slovenija ima napredno nacionalno strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki, v okviru katere aktivno pristopa k iskanju različnih možnosti za zmanjševanje količine vseh vrst radioaktivnih odpadkov,
  • v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 so uvedeni podrobni in merljivi kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij, namenjeni učinkovitemu spremljanju napredka in izvajanja predvidenih strateških ukrepov,
  • v obdobju 2021–2023 so v jedrski elektrarni Krško z nakupom in uporabo nove opreme uspeli zmanjšati sevalno obremenitev zaposlenih, ki delajo z radioaktivnimi odpadki,
  • izvajajo se preventivni ukrepi za odkrivanje zapuščenih virov sevanja, ki zaidejo med odpadne kovine,
  • uspešno vključevanje javnosti in družbeno politična zavezanost pri izvajanju programa za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, in
  • Slovenija ima celostni pristop odlaganja vseh radioaktivnih odpadkov, tako tistih iz jedrskega gorivnega cikla, kot tistih nastalih pri malih povzročiteljih.

Prepoznani so bili naslednji izzivi za prihodnost:

  • izgradnja in obratovanje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem,
  • dogovor z Republiko Hrvaško v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne Krško, odlaganja radioaktivnih odpadkov in ravnanja z izrabljenim gorivom,
  • ohranjanje tehničnih zmogljivosti jedrskih objektov in pristojnih upravnih organov,
  • vpliv morebitne razširitve jedrskega programa na obstoječi nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (sprememba inventarja, možnost odlaganja odpadkov, ki bi nastali z razširitvijo jedrskega programa v obstoječe kapacitete odlaganja), in
  • zagotavljanje potrebnih zmogljivosti (človeških in finančnih virov) za potrebe razvijajočega se programa miroljubne uporabe jedrske energije.

Predstavitve poročil v prvem tednu sestanka potekajo istočasno v osmih skupinah. Slovenska delegacija spremlja tudi predstavitve nekaterih drugih držav. V drugem tednu sestanka bo potekalo plenarno zasedanje pogodbenic.

Na spletni strani Mednarodne agencije za atomsko energijo je objavljena izjava za javnost o pregledovalnem sestanku in video posnetek uvodnega plenarnega zasedanja.