Dan voda v znamenju skrbi za obstoj ledenikov in večanja odpornosti na pojave poplav ter plazov

Združeni narodi so leto 2025 razglasili za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, da bi poudarili njihov pomeni pri uravnavanju globalnih podnebnih in hidroloških razmer ter zagotavljanju pitne vode. V Sloveniji imamo sicer le nekaj manjših ledenikov. Njihov obstoj je povezan predvsem z vodnimi zalogami v povirjih, ki so pozimi dolgo pokrita s snežno odejo in so zelo pomembna za ohranjanje pretokov rek in podzemnih voda, tudi v obdobjih, ko ni padavin. Zadrževanje voda v povirjih pa s seboj prinaša nevarnosti plazov in hudourniških poplav.

 »Danes sem vesel, da smo se po poplavah uspešno posvetili sanaciji posledic poplav, obnovi prizadetih območij - pa tudi širši krepitvi podnebne odpornosti porečij. Tako smo se aktivno pridružili globalnim naporom povečanja podnebne odpornosti porečij. Ta je v stroki in znanosti sodobnih družb praviloma umeščena med prioritete na področju odpornosti.« Jože Novak, minister za naravne vire in prostor.

MNVP podnebno odporno upravljanje porečij - tudi v čezmejnem sodelovanju - razume kot strateško medsektorsko celostno načrtovanje in upravljanje voda. Ob tem upoštevamo družbene in razvojne potrebe, izzive in priložnosti, povezane z vodo, v določeni regiji, skupnosti ali gospodarski dejavnosti. Da bi uskladili različne interese glede vode z javnim dobrim, mora trajnostno upravljanje voda hkrati upoštevati okoljske, družbene in gospodarske cilje. Zato je pomembno, da se prilagodljivo in trajnostno upravljanje voda odraža tudi v drugih politikah.

V nadaljevanju je dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode na MNVP predstavila glavne poudarke prenovljene poplavne uredbe. Uvaja se koncept poplavne in erozijske odpornosti, s čimer se bo prilagajalo načrtovane objekte ter dejavnosti na negativne vplive poplav in z njimi povezano erozijo: za običajne objekte odpornost na vplive 100-letne vode, za občutljive objekta pa odpornost na vplive 500-letne vode. Poplavna nevarnost se bo po novem določala za celotna porečja. Podatki o poplavnih nevarnostih bodo dani tudi v obliki projektnih poplavnih višinskih kot.

Vodne zaloge, ekstremi in odpornost

Od sredine 19. stoletja so se ledeniki po svetu znatno zmanjšali. Kot je poudaril dr. Matija Zorn iz Geografskega inštituta ZRC SAZU, je bilo s satelitskim beleženjem ugotovljeno, da se debelina ledenikov od leta 1976 v povprečju zmanjšala za približno 14 metrov. Slednje je prispevalo več kot 22 milimetrov dviga svetovne morske gladine. Po projekcijah naj bi do leta 2050 območja, kjer danes živi 300 milijonov ljudi, ležala pod gladino povprečnih letnih obalnih poplav. Zaradi taljenja ledenikov v gorah nastaja vse več ledeniških jezer, ki predstavljajo večjo nevarnost poplav v primeru nenadnega razlitja.

Obvladovanje hudournikov predstavlja resen izziv za stroko. V Sloveniji je namreč 60 odstotkov gozdnatih območij, zato je potrebno prilagojeno gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih. Mag. Jože Papež iz podjetja Hudournik se je ob predstavitvi stanja in možnostih sobivanja s hudourniki posebej zavzel za poglobljen medsektorski dialog in iskanje sinergij, naj gre za vlaganje v kader, interdisciplinarnost ali sonaravne pristope. Določena ogroženost in tveganje bosta namreč v območju visokih hudournih voda zmeraj obstajala.

Ena tretjina Slovenije je zaradi geološke zgradbe in dinamike zelo podvržena zemeljskim plazovom. Glavni sprožilnik so padavine. Dr. Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije je prisotnim med drugim podrobneje razložil namen opozorilnih kart verjetnosti pojavljanja plazov. Njihova uporabnost sega od načrtovanja rabe prostora na nivoju občin in presoje vplivov načrtovanih posegov na okolje do prepoznavanja in izogibanja tveganjem, povezanih s plazljivostjo.  

V času avgustovske ujme leta 2023 se je sprožilo okrog 10.000 plazov, podorov, drobirskih tokov in usadov. Njihova sanacija je zahtevna. Bojana Janežič iz podjetja Geoforma je prikazala vrste plazov in bistvene vzroke njihovega nastanka. V primeru sanacij pa posebej poudarila pomen ureditve odvodnjavanja. Pri posegih v prostor gre namreč za veliko odgovornost. Intenzivnost padavin in posledična pojavnost plazov ter hudournikov z intenzivnejšimi erozijskimi procesi so nevarnosti, ki jih je treba pri načrtovanju in gradnji dosledno upoštevati.

Načrtovanje posegov na ogroženih območjih je orisal dr. Janko Logar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Vse se začne s prostorskim načrtovanjem, nadaljuje s podatki in skrbnim, na osnovi znanja temelječim načrtovanjem posegov. Pomembno je biti prisoten, seznanjen s stanjem na terenu. Pri tem ne gre spregledati vzdrževanja prepustov in pregledovanja obrečnega prostora. Stalen razvoj baz podatkov, orodij za analizo in sistemov zgodnjega opozarjanja je ključen.

Urejanje vodotokov

Dogodek ob svetovnem dnevu voda se je nadaljeval s predstavitvijo ukrepov po katastrofalnih neurjih avgusta 2023. Intervencijam za zagotovitev varnosti prebivalstva so sledili izredni ukrepi, ki so omogočili pretočnost rek. Po sprejetju petletnega sanacijskega programa maja 2024, s katerim je vlada namenila kar 1,36 milijarde evrov za vodno infrastrukturo, pa se že izvajajo dolgoročni ukrepi. Zagotavljali bodo trajne in na podnebne spremembe odporne rešitve.

Mag. Rok Penec iz Direkcije Republike Slovenije za vode je tako natančneje predstavil obseg aktivnosti, ki sega od pridobivanja dokumentacij, recenzij in soglasij do dovoljenj ter izvajanja projektov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Kjer bo le mogoče, bodo ti zasledovali koncept na naravi temelječih rešitev. Ob vsem omenjenem potekajo še redna vzdrževalna dela, ki jih koncesionarji opravljajo v skladu s prejetim letnim planom. Z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju. Sklop ukrepov zaključujejo investicije z gradnjo novih objektov vodne infrastrukture.

Dolgoročno in trajnostno načrtovanje zmanjševanja škodljivega delovanja voda

Ob zaključku Dneva voda so sodelujoči na okrogli mizi izpostavili nekaj ključnih vidikov, ki pomembno vplivajo na dolgoročno in trajnostno načrtovanje zmanjševanja škodljivega delovanja voda.