Za boljše zgodnje opozarjanje - svetovni dan meteorologije, Ohranimo ledenike - svetovni dan voda

Govorci na obeležitvenem dogodku so se dotaknili vremenskih in vodarskih tem, ki vplivajo za življenje ljudi.

Generalni direktor Agencije za okolje Jože Knez je v pozdravnem nagovoru izpostavil: »Predvsem povečanje števila izrednih z vremenom povezanih dogodkov za meteorologe predstavlja zelo velik izziv. Marsikdo si naše sodelavce predstavlja kot vedeževalce, ki vidijo v prihodnost, a ni tako. Prisotna je negotovost, poleg tega je treba najdi učinkovit način za informiranje javnosti. Zato posebej pozdravljam odločitev, da si je Mednarodna meteorološka organizacija za naslov dneva meteorologije izbrala »Za boljše zgodnje opozarjanje«, kar priča o tem, da gre za velik globalen izziv.«

Mojca Dolinar, stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji, je ob geslu svetovnega dneva voda dejala: »Ob dnevu voda izpostavljamo ledenike. Od njih nismo življenjsko odvisni, smo pa od snežne odeje. Krčenje snežne odeje ima za nas že hude posledice, kar najbolj vidimo v jesenskem času. Snežna odeja je namreč izjemno pomemben naravni zadrževalnik vode. Ker pa se v snežni odeji zadrži manj vode, imamo več poplav.«

Zgodnje opozarjanje pred neugodnimi naravnimi razmerami in evropski sistem METEOALARM

Pobuda Svetovne meteorološke organizacije "Zgodnja opozorila za vse" je osredotočena na pravočasna in učinkovita zgodnja opozorila na izredne vremenske dogodke.

Cilj pobude je zmanjšati tveganja zaradi neugodnih naravnih razmer, podnebnih sprememb in s tem povezanih nevarnosti. Z letošnjim geslom poziva vse deležnike k ustreznemu delovanju v opozorilno-odzivnem procesu.

Sisteme zgodnjega opozarjanja vzpostavljajo, vzdržujejo in uporabljajo številne institucije, mednarodni organi, podjetja, organizacije, skupnosti, odločevalci in posamezniki.

Dobro uporabni sistemi opozarjanja vključujejo opozorila na več različnih vrst nevarnosti (poplave, suše, neurja in tako dalje), imajo vzpostavljene različne komunikacijske kanale za razširjanje pravočasnih in razumljivo sporočanih informacij glede možnih dogodkov in povezanih tveganj ter poskušajo vključevati odzive in potrebe končnih uporabnikov opozoril.

Sistem METEOALARM je dober primer mednarodno koordiniranega sistema za zgodnje opozarjanje in je v preteklih dveh desetletjih uskladil sodelovanje in standardizacijo med evropskimi meteorološkimi in hidrološkimi službami na tem področju.

Zagotavlja poenoten dostop do vremenskih in hidroloških opozorilnih informacij. S posredovanjem in uporabo pravočasnih in čezmejno usklajenih opozoril na neugodne razmere lahko izboljša pripravljenost in odziv na nevarne naravne dogodke.

Meteorološka opozorila – odločanje in obveščanje

Napovedovanje stopnje vremenske ogroženosti in izdaja meteoroloških opozoril za 5 dni vnaprej je ena glavnih nalog meteorološke prognoze Agencije za okolje.

Za določanje intenzivnosti in nevarnosti vremenskih dogodkov uporabljamo semaforske barve. Zeleno, če bo vreme v naslednjih dneh brez posebnosti, rumeno, če je potrebna pozornost ob vremenski situaciji, oranžno, ki sugerira pripravljenost na izredne vremenske razmere in rdečo, pri kateri je treba preventivno ukrepati, da zmanjšamo škodo in zaščitimo človeška življenja.

Temelj za izdajo opozoril so meteorološki modeli, ki jih meteorologi prognostiki na podlagi svojega znanja in izkušenj ovrednotijo in določijo najverjetnejši razvoj dogodkov.

Ob pričakovani oranžni ali rdeči stopnji vremenske ogroženosti na spletnih straneh objavijo besedilno opozorilo, posredujejo pa ga tudi službam zaščite in reševanja. V primeru najvišje, rdeče stopnje vremenske ogroženosti skušajo s pomočjo medijev in vsesplošnim obveščanjem prenesti opozorilo najširši javnosti.  

Napovedovanje poplavnih dogodkov in opozarjanje

Izdaja napovedi in opozoril pred nevarnimi hidrološkimi razmerami je tudi ena izmed velikih in odgovornih nalog Agencije za okolje.

Operativna prognostične hidrološka služba neprestano spremlja vodne razmere. V primeru velike verjetnost nastanka izrednih hidroloških razmer izda in objavi opozorilo. S tem ima Agencija za okolje odgovorno vlogo pri zgodnjem povečanju pripravljenosti in zmanjšanju vpliva tovrstnih dogodkov na družbo.

Temelj za izdajo opozoril so meritve in opazovanja, ki jih Agencija za okolje pridobiva z lastne merilne mreže in mednarodnih izmenjav, ter rezultati prognostičnih modelov. Sodelujemo tudi pri razvoju metod strojnega učenja, operativno pa za napovedovanje višine morja oziroma morskih poplav že uporabljamo umetno inteligenco.

Pri odločitvi za izdajo opozorila in njegove stopnje sta poleg napovedi samih hidroloških razmer izredno pomembna še verjetnost le-teh in učinek, ki ga pojav ima na ljudi ter naravno in grajeno okolje.

Zanesljive napovedi zagotavljamo splošni javnosti, službam zaščite in reševanja ter drugim strokovnim službam. Za zagotavljanje napovedi in informacij, ki so pravočasne, razumljive in služijo kot osnova za nadaljnje ukrepanje, izvajamo posredovanje preko različnih komunikacijskih kanalov. Javnost obveščamo preko spleta in družbenih omrežij, v primerih pričakovane najvišje stopnje nevarnosti pa ključne informacije predstavimo na novinarski konferenci.

Pozor, snežni plaz!

Snežni plaz je običajen naravni pojav v vzpetem svetu, ki se lahko pojavlja na vseh nagnjenih površinah kadarkoli v snežni sezoni, od jeseni do poletja.

Kadar prizadene ljudi ali infrastrukturo, ga opredelimo kot naravno nesrečo. Med vsemi naravnimi nesrečami v Sloveniji snežni plaz povzroči najmanj škode, vendar neposredno povzroči največ žrtev – v povprečju eno na leto.

Žrtve so v zadnjih desetletjih skoraj izključno rekreativci v gorskem svetu: alpinisti, gorniki, variantni in turni smučarji. Večino smrtonosnih plazov žrtve sprožijo same, zato je za preprečevanje nesreč ključno pravočasno prepoznavanje plazovnih problemov – pojavov v snežni odeji, ki zmanjšajo njeno stabilnost in omogočijo sprožitev plazu.

V snežni odeji potekajo mnogi fizikalni procesi, zaradi katerih se sestava snežne odeje nenehno spreminja. Občasni rekreativni obiskovalci gora tem spremembam ne morejo zadovoljivo slediti. Nalogo spremljanja razvoja snežne odeje in opozarjanja na snežne plazove opravlja plazovna služba, ki je v Sloveniji organizirana kot delovna skupina za sneg in plazove na Agenciji za okolje.

Plazovna služba trikrat tedensko pripravi strokovno poročilo o stabilnosti snežne odeje, regionalni plazovni bilten, v katerem izpostavi, kdaj, kje in zakaj se bodo lahko snežni plazovi prožili brez vpliva človeka, in, kdaj, kje, zakaj in kako lahko človek sam sproži snežni plaz.

Te informacije so obiskovalcem gora in drugim, ki se gibljejo v zasneženem svetu, v pomoč pri načrtovanju, izvedbe in analize ture, nikakor pa ne morejo nadomestiti lastne ocene varnosti na terenu samem. Struktura plazovnega biltena je v celoti mednarodno usklajena v okviru Združenja evropskih plazovnih služb, standardizirana so tudi merila za določanje stopenj nevarnosti, časovno in krajevno merilo ter plazovni problemi.

Za izdelavo biltena mora plazovna služba najprej izdelati realno oceno stanja snežne odeje; to stori na podlagi informacij s terena, posnetkov spletnih kamer, podatkov samodejnih vremenskih postaj, radarske slike padavin in numeričnega snežnega modela. Nato z uporabo meteoroloških prognostičnih modelov in numeričnega snežnega modela s strokovno presojo predvidi glavne plazovne grožnje v naslednjih dneh.

Plazovni bilten je le eno od orodij, ki je obiskovalcem gora na voljo za podporo pri odločanju – za zmanjšanje tveganja ne more nadomestiti drugih veščin, kot so preverjanje stabilnosti snežne odeje na terenu samem, izbiranje najmanj plazovitih prehodov, uporaba ustrezne plazovne zaščitne opreme.

Zadnja ledena telesa v Sloveniji: ledeniški ostanki v segrevajočem se svetu

Ledeniki se ne spreminjajo hitro. Vseeno pa njihovo taljenje prinaša s seboj sporočilo podnebnih sprememb.

Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto sta zadnja ohranjena ledenika v Sloveniji ter predstavljata ostanke pleistocenske poledenitve na skrajnem jugovzhodnem robu Alp.

Kljub višji nadmorski višini (2430–2500 m) je taljenje Triglavskega ledenika izrazitejše kot pri Ledeniku pod Skuto (2050–2150 m). Razlika je posledica lege slednjega v zaprti krnici pod severno steno Skute, ki ga varuje pred neposrednim sončnim obsevanjem in zmanjšuje stopnjo taljenja.

Obseg Triglavskega ledenika se je od začetka rednih meritev leta 1946 drastično zmanjšal, in sicer s prvotnih 14 ha na zgolj 0,2 ha leta 2024.

Ledenik pod Skuto je v istem obdobju doživel manj izrazito zmanjšanje – s približno 3 ha na 1,3 ha. Meritve z georadarjem leta 2022 kažejo, da je povprečna debelina Triglavskega ledenika le še 1,4 m, največja debelina pa 5,5 m, njegova skupna prostornina pa znaša približno 2455 m³. V primerjavi s tem je Ledenik pod Skuto še vedno občutno debelejši; njegova povprečna debelina znaša 4,9 m, največja pa 9,5 m, s prostornino okoli 58.678 m³.

V letu 2022 smo izvedli tudi globinske vrtine in odvzeli vzorce ledu za geokemične ter izotopske analize, kar nam omogoča rekonstrukcijo starosti ledu in preteklih podnebnih sprememb. V letih 2022–2023 smo zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snežne odeje zabeležili izjemno hitro taljenje obeh ledenikov, kar dodatno potrjuje močan vpliv globalnega segrevanja. Povprečna temperatura v talilnem obdobju se je v zadnjih 50 letih namreč zvišala za več kot 2,5 °C, obenem pa v zadnjih treh desetletjih opažamo pogostejša obdobja s podpovprečno višino snežne odeje.

Zaradi krčenja ledenikov so se na območju Triglavskih podov razkrili tudi ostanki podledeniških karbonatnih sedimentov. Njihova radiometrična datacija je pokazala starost do 23.620 let, kar potrjuje kontinuiteto poledenitve na tem območju vse od zadnje ledene dobe (pred 11.700 leti) do danes. To odkritje izpodbija prvotne domneve, da sta obstoječa ledenika nastala šele med malo ledeno dobo (14.–19. stoletje).

Pomemben pokazatelj podnebnih sprememb so tudi podzemna ledena telesa v kraških jamah. V Sloveniji je trenutno registriranih 229 jam s stalnim ledom. Raziskave štirih izbranih ledenih jam v Alpah in Dinarskem gorstvu kažejo na intenzivno zmanjševanje obsega ledu.

Povprečne temperature v ledenih jamah na območju Alp se namreč dvigajo za približno 0,2 °C na desetletje, kar je polovica zunanjega dviga temperatur. Znanstveniki v ledenih jamah sistematično merijoo podnebne spremenljivke, spremljajo spremembe prostornine ledu ter izvajajo obsežna vzorčenja za geokemične, izotopske, biološke analize ter datacije. Te raziskave nam omogočajo razumevanje preteklih podnebnih nihanj in spremljanje intenzivnosti aktualnih podnebnih sprememb na širšem območju med Alpami in Dinarskim gorstvom.