Izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji je pozitivno

Poročilo ''Povezovanje ljudi z delovnimi mesti: Ocena učinka spodbud za zaposlovanje in usposabljanja za brezposelne osebe v Sloveniji'' je bilo pripravljeno v okviru projekta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD), skupaj z Evropsko komisijo (EK) za pomoč državam pri izboljšanju kakovosti administrativnih podatkov in njihove uporabe pri ocenjevanju rezultatov in učinkovitosti programov trga dela. Poročilo sta skupaj pripravila in napisala OECD in Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje in je za Slovenijo že sedemnajsto v nizu državnih poročil o politikah za povezovanje ljudi z boljšimi delovnimi mesti. Projekt je sofinancirala Evropska unija.

Študija je osredotočena na evalvacijo dveh glavnih ukrepov aktivne politike trga dela – subvencioniranja plač in usposabljanja brezposelnih v Sloveniji. Raziskava temelji na analizi bogatih administrativnih podatkovnih nizov iz različnih javnih registrov v Sloveniji – predvsem Statističnega urada Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ministrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Analiza podatkov je pokazala, da ima Slovenija vzpostavljen dober sistem izvajanja aktivne politike zaposlovanja (APZ) in da so rezultati programov za brezposelne (spodbude za zaposlovanje in programov usposabljanja) zelo pozitivni, saj prinašajo dolgoročne, trajne rezultate na zaposlovanje posameznikov ne glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe udeležencev vključenih.

Namen dogodka, ki ga je 13. marca organiziralo ministrstvo, je bil širši strokovni javnosti predstaviti ključne ugotovitve poročila za Slovenijo in izmenjati mnenja o tem, kako bi priporočila lahko upoštevali. Predstavitve poročila so se, poleg predstavnikov OECD in EK (Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje), udeležili tudi predstavnikih različnih slovenskih institucij, kar je prispevalo k bogati razpravi in izmenjavi mnenj ter omogočilo boljše iskanje skupnih rešitev za prihodnje izzive na tem področju.

Poročilo navaja, da je slovenski trg dela v zadnjih letih dobro deloval. Stopnja brezposelnosti je upadla na rekordno nizko raven, kar kaže na močno okrevanje po finančni krizi leta 2008 in pandemiji covida-19. Poročilo za Slovenijo ovrednoti učinke programov usposabljanja in spodbud za zaposlitev za brezposelne, pri čemer se ne osredotoča zgolj na verjetnost zaposlitve, temveč raziskuje tudi, kako programi APZ vplivajo na zaposljivost in prihodke različnih skupin prebivalstva. Programi APZ imajo pomembno vlogo pri povezovanju ljudi z visokokakovostnimi in stabilnimi delovnimi mesti. Slovenija ima vzpostavljen sistem APZ, ki ji omogoča, da se hitro odzove na nastajajoče potrebe v največji možni meri glede na razpoložljivost virov financiranja. Ugotovljeno je bilo, da analizirani programi APZ bistveno izboljšujejo plače udeležencev v primerjavi z neudeleženci, prispevajo k zmanjšanju stopnje neaktivnosti na trgu dela in zmanjšujejo migracije slovenskih državljanov v tujino.

ZRSZ bi moral povečati svoje zmogljivosti na področju svetovanja iskalcem zaposlitve, predvsem tistim, ki se spopadajo z večjimi ovirami pri vstopu na trg dela in potrebujejo intenzivno podporo. Programe in usposabljanja pa je treba še bolje prilagoditi ranljivim skupinam. Pomembno je tudi nadaljevati redno vrednotenje programov, da bodo sredstva usmerjena v tiste, ki prinašajo največje koristi.

Programi, kot sta spodbujanje zaposlovanja Zaposli.me ter neformalno izobraževanje in usposabljanje, imajo pozitiven in trajen učinek:

• udeleženci teh programov se hitreje zaposlijo, obdržijo delo dlje časa in prejemajo višje plače,
• pozitivni učinki so prisotni pri vseh skupinah iskalcev zaposlitve, tudi dolgoročno,
• rezultati so primerljivi ali celo boljši kot v večini drugih držav OECD. 

V okviru priprave projekta je bil ugotovljen potencial slovenskih administrativnih podatkov za uporabo pri oblikovanju politik, še posebej glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji na voljo velik obseg kakovostnih administrativnih podatkov. Poročilo tako vsebuje tudi predloge za okrepitev zmogljivosti Slovenije na področju izvajanja ocenjevanja učinkov programov APZ (ang. Counterfactual Evaluations). Le-ta so potrebna za nadaljnje oblikovanje ukrepanja in s tem učinkovito porabo javnih sredstev. Pri tem je ključno zbiranje podatkov, skrbno načrtovanje vrednotenja učinkov in uporaba rezultatov pri oblikovanju politik. V razpravi so pripravljavci poročila poudarili nujnost rednega opravljanja evalvacij APZ, uporabe rezultatov ter tudi komuniciranja rezultatov, prilagojenega različnim uporabnikom. Dano je bilo priporočilo glede financiranja APZ. V prihodnje je potrebno zagotoviti stabilno in zadostno financiranje za tiste APZ programe, ki se izkažejo za učinkovite.

Dogodka v Ljubljani se je udeležila tudi generalna direktorica generalnega direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri EK, ga. Barbara Kauffmann, ki je pohvalila spodbudne in pozitivne rezultate predstavljenega poročila za Slovenijo, čeprav nekateri izzivi ostajajo in jim bo treba v prihodnje nameniti posebno pozornost. Dobro prilagojene politike trga dela in socialne zaščite so ključni dejavnik pri spodbujanju ustvarjanja visokokakovostnih delovnih mest in povečevanju stopnje aktivnosti.